Vesoljski planet z »vremenskimi vzorci, podobnimi Zemlji« skriva smrtonosno skrivnost
Eksoplanet WASP-127b, plinasti velikan, ki se nahaja približno 500 svetlobnih let od Zemlje, bi se na prvi pogled lahko zdel primeren kandidat za »rezervni planet«, če človeštvo na Zemlji ne bi moglo več preživeti. Ima namreč sledove vode in kompleksne vremenske vzorce, podobne tem na našem planetu. Vendar bi bilo preživetje tam za človeka povsem nemogoče.
Raziskovalci so ugotovili, da na tem planetu divjajo izjemno močni, nadzvočni vetrovi, ki dosegajo hitrosti skoraj 33.000 km/h. To je najhitrejši znani atmosferski tok v vesolju, razkriva nova študija, izvedena s pomočjo Zelo velikega teleskopa (Very Large Telescope – VLT) Evropskega južnega observatorija (ESO) v Čilu.
Smrtonosni vetrovi
»Del atmosfere tega planeta se premika proti nam z izjemno hitrostjo, medtem ko se drugi del premika stran od nas z enako hitrostjo,« je pojasnila Lisa Nortmann, znanstvenica z Univerze v Göttingenu v Nemčiji in vodilna avtorica študije. »Ta signal nam kaže, da okoli ekvatorja planeta piha izjemno hiter, nadzvočni vetrovni tok.«
Po besedah raziskovalcev se ti siloviti vetrovi gibljejo skoraj šestkrat hitreje, kot se planet sam vrti, kar je pojav, ki ga do zdaj še niso zaznali pri nobenem drugem eksoplanetu.
Za primerjavo – najhitrejši vetrovi v našem osončju so na Neptunu, kjer dosežejo hitrosti do 1.800 km/h – kar je zgolj drobec hitrosti neviht, ki besnijo na WASP-127b.
Planet z edinstvenimi lastnostmi
WASP-127b je velik približno kot Jupiter, vendar ima le delček njegove mase, zaradi česar je izjemno »napihnjen«. Raziskovalci so poleg vode na njem zaznali tudi sledi ogljikovega monoksida. Kljub ekstremnim razmeram pa planet kaže določene vzorce, podobne Zemlji – njegovi poli so hladnejši, jutranja stran je toplejša od večerne.
»To kaže, da ima planet kompleksne vremenske vzorce, podobne tistim na Zemlji in drugih planetih v našem osončju,« je pojasnil Fei Yan, profesor na Univerzi za znanost in tehnologijo Kitajske ter soavtor študije.
Možnosti življenja izven našega osončja
V zadnjih desetletjih so znanstveniki eksoplanete večinoma raziskovali le z merjenjem mase in velikosti, zdaj pa se odpirajo nove možnosti za podrobnejše preučevanje njihove atmosfere in vremenskih pojavov. Pri tem bo ključno vlogo igral Ekstremno veliki teleskop (Extremely Large Telescope – ELT) Evropskega južnega observatorija, ki ga trenutno gradijo v Čilu.
»To nam bo omogočilo še natančnejše raziskovanje vetrovnih vzorcev in razširitev raziskav tudi na manjše, skalnate planete,« je dodala Nortmannova. Eksoplaneti, kot je WASP-127b, tako odpirajo nova vprašanja o podnebnih sistemih v vesolju in možnostih za življenje zunaj našega osončja.
