VESOLJE
Vesoljsko stranišče vredno skoraj 20 milijonov evrov
Za astronavte nova pridobitev. Prilagojena je ženskam.
Odpri galerijo
Takole se dvigne cev za urin.
Proti Mednarodni vesoljski postaji je v petek poletela raketa Antares in s seboj ponesla vesoljsko robotsko tovorno ladjo Cygnus (Labod). Na njej je različna oprema, tudi posebej izdelano, avtomatizirano in izpopolnjeno vesoljsko stranišče iz titana, namenjeno delovanju v stanju breztežnosti in prirejeno za astronavtke.
Je za 40 odstotkov lažje in 65 odstotkov manjše od podobnih vesoljskih stranišč. Izdelala ga je industrijska družba Collins Aerospace, ki ima izkušnje z drugimi vesoljskimi sistemi in opremo in različnimi novimi tehnologijami.
Cena pridobitve je 23 milijonov dolarjev (19,5 milijona evrov). Tako visoka je zaradi zahtevnih razvojnih stroškov in tudi prevozni stroški niso ravno nizki. Astronavti bodo novo napravo dlje preizkušali, vse izkušnje bodo namreč še kako pomembne za vesoljsko ladjo Orion, ki naj bi imela na krovu podobno enoto in bo tako zagotavljala vse potrebno za načrtovane polete posadk na Luno pa tudi misije na Mars.
Zdaj imajo astronavti na oporišču dvoje stranišč. Eno je v ruskem modulu Zvezda, drugo v ameriškem modul Tranquility. S tema dvema sistemoma je bilo v dolgih desetletjih uporabe kar več težav. Trdne odpadke zberejo v posebnih zabojnikih in natovorijo v ruske vesoljske tovorne ladje Progress, ki ji znižajo hitrost, tako da vstopi v atmosfero in se načrtovano uniči in seveda tudi vse, kar je na njej; običajno se to zgodi nad Tihim oceanom.
Vse pa kaže, da bo tako zasilno možnost uporabe stranišč lahko ponujala tudi nova vesoljska ladja družbe SpaceX Crew Dragon in pozneje celo Boeingov Starliner.
Že od časa, ko so astronavti in kozmonavti začeli potovati v vesolje, je bilo odstranjevanje telesnih tekočin in drugih izločkov problem. To so sprva reševali s posebnimi vrečkami, kar je bilo zelo neudobno in so se jim astronavti izogibali tudi tako, da so zaužili manj hrane, kot bi je vsak dan v resnici potrebovali. S podaljševanjem dolžine poletov se je začelo reševati tudi to težavo, ki ni enostavna.
Družba Northrop Grumman, ki izdeluje in izstreljuje rakete Antares in vesoljske ladje Cygnus, je najnovejšo poimenovala po prvi astronavtki indijskega rodu Kalpani Čavla, ki je izgubila življenje s preostalimi astronavti ob katastrofi vesoljskega letala Columbia, ko se je 4. februarja 2003 vračalo na Zemljo.
Vesoljski tovornjak je na oporišče peljal dobre 3,5 tone tovora. Med drugim je na krovu strojna oprema, znanstvena oprema, razne zaloge kot tudi vedno potrebna računalniška oprema. Na krovu so tudi sveža hrana, pršut, salame, dimljene klobase, prekajeni sir gavda in tudi sadje in zelenjava.
Trenutno je na postaji tričlanska posadka, 63. ekspediciji poveljuje ameriški astronavt Chris Cassidy. Posadko sestavljata še ruska kozmonavta Anatolij Ivanišin in Ivan Vagner. Predvidoma 14. oktobra z izstrelišča Bajkonur poleti nova posadka in oporišče bo spet v polni sestavi šestih vesoljskih potnikov in raziskovalcev.
Testirali so ga v Johnson Space Centru v Houstonu.
Je za 40 odstotkov lažje in 65 odstotkov manjše od podobnih vesoljskih stranišč. Izdelala ga je industrijska družba Collins Aerospace, ki ima izkušnje z drugimi vesoljskimi sistemi in opremo in različnimi novimi tehnologijami.
Zahtevni razvojni stroški
Cena pridobitve je 23 milijonov dolarjev (19,5 milijona evrov). Tako visoka je zaradi zahtevnih razvojnih stroškov in tudi prevozni stroški niso ravno nizki. Astronavti bodo novo napravo dlje preizkušali, vse izkušnje bodo namreč še kako pomembne za vesoljsko ladjo Orion, ki naj bi imela na krovu podobno enoto in bo tako zagotavljala vse potrebno za načrtovane polete posadk na Luno pa tudi misije na Mars.
Zdaj imajo astronavti na oporišču dvoje stranišč. Eno je v ruskem modulu Zvezda, drugo v ameriškem modul Tranquility. S tema dvema sistemoma je bilo v dolgih desetletjih uporabe kar več težav. Trdne odpadke zberejo v posebnih zabojnikih in natovorijo v ruske vesoljske tovorne ladje Progress, ki ji znižajo hitrost, tako da vstopi v atmosfero in se načrtovano uniči in seveda tudi vse, kar je na njej; običajno se to zgodi nad Tihim oceanom.
Vse pa kaže, da bo tako zasilno možnost uporabe stranišč lahko ponujala tudi nova vesoljska ladja družbe SpaceX Crew Dragon in pozneje celo Boeingov Starliner.
Novo napravo bodo dlje preizkušali, vse izkušnje bodo pomembne za vesoljsko ladjo Orion, ki naj bi imela na krovu podobno enoto.
Že od časa, ko so astronavti in kozmonavti začeli potovati v vesolje, je bilo odstranjevanje telesnih tekočin in drugih izločkov problem. To so sprva reševali s posebnimi vrečkami, kar je bilo zelo neudobno in so se jim astronavti izogibali tudi tako, da so zaužili manj hrane, kot bi je vsak dan v resnici potrebovali. S podaljševanjem dolžine poletov se je začelo reševati tudi to težavo, ki ni enostavna.
Družba Northrop Grumman, ki izdeluje in izstreljuje rakete Antares in vesoljske ladje Cygnus, je najnovejšo poimenovala po prvi astronavtki indijskega rodu Kalpani Čavla, ki je izgubila življenje s preostalimi astronavti ob katastrofi vesoljskega letala Columbia, ko se je 4. februarja 2003 vračalo na Zemljo.
Na krovu tudi pršut
Vesoljski tovornjak je na oporišče peljal dobre 3,5 tone tovora. Med drugim je na krovu strojna oprema, znanstvena oprema, razne zaloge kot tudi vedno potrebna računalniška oprema. Na krovu so tudi sveža hrana, pršut, salame, dimljene klobase, prekajeni sir gavda in tudi sadje in zelenjava.
14.
oktobra poleti nova posadka.
oktobra poleti nova posadka.
Trenutno je na postaji tričlanska posadka, 63. ekspediciji poveljuje ameriški astronavt Chris Cassidy. Posadko sestavljata še ruska kozmonavta Anatolij Ivanišin in Ivan Vagner. Predvidoma 14. oktobra z izstrelišča Bajkonur poleti nova posadka in oporišče bo spet v polni sestavi šestih vesoljskih potnikov in raziskovalcev.
