ZUNANJI SKELET
VIDEO: 28-letni tetraplegik je bil 12 let nepokreten, zdaj so mu storili tole
Za mladega Francoza je bil usoden padec s 15 metrov. Prvič po štirih letih je hodil – ob podpori zunanjega skeleta.
Odpri galerijo
Srečen in poln upanja sodeluje v revolucionarnih raziskavah.
Dosežek daje novo upanje tetraplegikom, so prepričani znanstveniki po uspehu Francoza, ki je po zaslugi možgansko nadzorovanega zunanjega skeleta znova shodil.
Sodobna tehnologija mu je dala novo upanje za življenje, je ganjen 28-letni Thibault, ki se je pred štirimi leti usodno poškodoval v diskoteki, ko je padel 15 metrov globoko. Dolgo je ležal v bolnišnici, hrom od vratu navzdol, domov se je vrnil brez upanja, da bo njegova hrbtenica še kdaj služila svojemu namenu. Potem so mu sodelovanje in morebiti novo upanje ponudili strokovnjaki z univerze v Grenoblu.
In izkazalo se je, da je Thibault zares izjemno dejaven pri poskusu, saj napredek ne bi bil mogoč brez njegovih možganov: ti so bili namreč tudi po nesreči sposobni izvajati ukaze za premike, zato so mu znanstveniki na vsako stran glave vsadili napravo, ki beleži signale možganov za motorično gibanje.
Napravi signale posredujeta eksoskeletu, zunanjemu okostju, poseben algoritem pa jih prevede v želene gibe. »Predstavljam si, da je tako na Luni,« je povedal bolnik. »Vem, da tega še ne morem uporabljati doma, a zavedam se, da obstaja možnost, da hodim, ko želim, in se ustavim, ko hočem. Pozabil sem že, kako je stati, kakšen je občutek, ko se premikaš. Pozabil sem, da sem v resnici višji od večine ljudi v okolici.«
Revolucionarni dosežek znanstvenikov je seveda še daleč od končnega rezultata, zato zunanji skelet še dolgo ne bo v redni uporabi, med drugim želijo razviti aplikacijo, s katero bi lahko bolnik z roko prestavljal predmete, jih pobiral s tal itn. Eksoskelet pa vsekakor pomeni obetavno osnovo za nadaljnje raziskovanje izboljšanja življenja nepopravljivo poškodovanih bolnikov, med drugim tudi z možgansko vodenimi invalidskimi vozički, in 28-letni Thibault preizkuša tudi to.
Sodobna tehnologija mu je dala novo upanje za življenje, je ganjen 28-letni Thibault, ki se je pred štirimi leti usodno poškodoval v diskoteki, ko je padel 15 metrov globoko. Dolgo je ležal v bolnišnici, hrom od vratu navzdol, domov se je vrnil brez upanja, da bo njegova hrbtenica še kdaj služila svojemu namenu. Potem so mu sodelovanje in morebiti novo upanje ponudili strokovnjaki z univerze v Grenoblu.
Prek vsadkov v možganih je nadzoroval gibanje.
In izkazalo se je, da je Thibault zares izjemno dejaven pri poskusu, saj napredek ne bi bil mogoč brez njegovih možganov: ti so bili namreč tudi po nesreči sposobni izvajati ukaze za premike, zato so mu znanstveniki na vsako stran glave vsadili napravo, ki beleži signale možganov za motorično gibanje.
Kakor hoja po Luni
Napravi signale posredujeta eksoskeletu, zunanjemu okostju, poseben algoritem pa jih prevede v želene gibe. »Predstavljam si, da je tako na Luni,« je povedal bolnik. »Vem, da tega še ne morem uporabljati doma, a zavedam se, da obstaja možnost, da hodim, ko želim, in se ustavim, ko hočem. Pozabil sem že, kako je stati, kakšen je občutek, ko se premikaš. Pozabil sem, da sem v resnici višji od večine ljudi v okolici.«
Pred štirimi leti je usodno padel v diskoteki.
Revolucionarni dosežek znanstvenikov je seveda še daleč od končnega rezultata, zato zunanji skelet še dolgo ne bo v redni uporabi, med drugim želijo razviti aplikacijo, s katero bi lahko bolnik z roko prestavljal predmete, jih pobiral s tal itn. Eksoskelet pa vsekakor pomeni obetavno osnovo za nadaljnje raziskovanje izboljšanja življenja nepopravljivo poškodovanih bolnikov, med drugim tudi z možgansko vodenimi invalidskimi vozički, in 28-letni Thibault preizkuša tudi to.
