VIDEO: Okoli Sonca s hitrostjo 720.000 kilometrov na uro

Parkerjeva vesoljska sonda, znana tudi kot Sončna sonda, je načrtovan vesoljski polet, ki naj bi omogočal vpogled v zunanjo korono Sonca. Njegovi površini naj bi se približala na šest milijonov kilometrov.

Projekt je leta 2009 oznanila Univerza Johns Hopkins, katere laboratorij za uporabno fiziko (APL) je plovilo zasnoval in zgradil. Izstrelitev so načrtovali že leta 2015, jo potem prestavili na letošnje poletje, a tudi zdaj so že dvakrat spremenili datum. Naposled se je zgodila 12. avgusta.


Potovanje do Sonca zahteva veliko energije, zato je Nasa sondo na pot poslala s trenutno drugo (prva je Falcon Heavy) najmočnejšo raketo, Boeingovo Delta IV Heavy, ki je opremljena še s kroglasto višjo raketno stopnjo Star 48. Ob izstrelitvi tehta okrog 735 ton, sonda pa 685 kilogramov in je velika kot manjši avto (1 x 3 x 2,3 m). Gre za drag vesoljski program: projekt, ki obsega razvoj in izdelavo, strošek izstrelitve in sedemletno raziskovalno delo, je ocenjen na 1,5 milijarde dolarjev, strošek rakete je 350 milijonov dolarjev.

Zahtevne razmere

Parkerjeva vesoljska sonda je prvo vesoljsko plovilo, ki je poletelo v nižjo sončno korono, tam bo ugotavljala strukturo in dinamiko magnetnih polj, tokov energije, ki ogrevajo korono in pospešujejo sončni veter, odkrivanje mehanizmov, ki pospešujejo in prenašajo z energijo nabite delce. Da bi ji to uspelo, bo v sedmih letih sedemkrat opravila gravitacijske približke Veneri in postopno dosegla oddaljenost šest milijonov kilometrov od cilja in okrog Sonca napravila kar 24 orbit. Vse bo kajpak vestno beležila, tudi s pomočjo sistema, ki bo omogočal izdelavo slik predela korone.


Sonda bo izpostavljena izjemni toploti in sevanju, zato ima na krovu lahko senčilo iz ogljikovih vlaken, debelo dobrih 11 centimetrov. Ta material zdrži temperaturo do 1377 stopinj Celzija. Zahtevnim razmeram so prilagojene tudi preostale sestavine sonde: računalniški sistemi, znanstveni instrumenti, plošče s sončnimi celicami in seveda osrednje telo. Ko bo zelo blizu cilja, bo sevanje povzročilo spremembe in okvare na materialih in elektroniki, komunikacija bo prekinjena. Med kroženjem okrog Sonca bo dosegla hitrost do 200 kilometrov na sekundo ali 720.000 kilometrov na uro: za določen čas bo najhitrejše telo, kar jih je izdelal človek, skoraj trikrat hitrejša od zdajšnjega rekorderja, leta 1976 izstreljene ameriško-nemške vesoljske sonde Helios B, ki je dosegla hitrost 70 kilometrov na sekundo oziroma 252.000 kilometrov na uro.

Električne okvare

Je prva vesoljska sonda, ki je dobila ime po še živečem znanstveniku, in sicer zdaj 91-letnem Eugenu Parkerju (rojen 10. 6. 1927). Že leta 1958, na začetku vesoljske dobe, je razvil teorijo o hitrem sončnem vetru in napovedal obliko sončnega magnetnega polja. Raziskoval je predvsem sončno korono, sončni veter in magnetno polje v povezavi z našim planetom. Brez Sonca si težko predstavljamo življenje na Zemlji. Je naša najbližja zvezda, ki je v določenih obdobjih mirna (sončni minimum) in drugih dejavna (sončni maksimum); cikel se ponavlja na 11 let. Ko je zelo dejavno, lahko vpliva na naš planet in marsikaj v njegovi okolici. Zgodilo se je že, da je odpovedal kateri od satelitov v orbiti Zemlje, iz Kanade, denimo, so poročali o okvarah in izpadu električne energije.


Sonce od začetka vesoljske dobe zanima znanstvenike in kar več satelitov ga je proučevalo iz orbite našega planeta. Nekaj jih je v vesoljskih globinah in medplanetarnem prostoru, denimo evropski SOHO, Nasin SDO, Stereo. Naslednje leto Evropska vesoljska agencija ESA pripravlja izstrelitev svojega raziskovalca Sonca, imenovanega Solar Orbiter. Gre za skupni program z Naso, nova raziskovalca Sonca pa naj bi se dopolnjevala.