Vikinška ladja hiti na plan

Kot priča zgodovina, je bila za vikinškega bojevnika največja čast umreti v boju, potem pa biti zakopan z orožjem in nakitom in pa tudi z ladjo, saj je to potreboval za pot k bogovom do mitološke rajske dvorane Valhale. Ladja je bila pomemben statusni simbol tudi za vladarje. Norveški raziskovalci na jugu države bodo v kratkem na plan potegnili plitvo plovilo, izdelano iz hrastovega lesa, ki pa sploh ni bilo nikoli namenjeno na morje – temveč le na oni svet, skupaj z mogočnim kraljem in kraljico.


Namesto da bi zaplula med valove, se je takoj pogreznila v zemljo, domnevajo arheologi, ki so plovilo krsto blizu kraja Gjellestad odkrili že pred dvema letoma, zdaj pa jo pospešeno izkopavajo, da bi jo rešili pred propadom in nadaljnjo škodo, ki jo povzročajo glivice. Kot so že pokazale analize, izvira ladja iz osmega ali devetega stoletja, dolga pa je dvajset metrov. Imela je tudi jambor in vesla, na krovu pa so, tako kaže, številne dragocenosti, verjetno lastnina pokojnih.

Vse kaže, da plovilo na območju ni osamljeno, temveč zaseda le en del mogočnega pokopališča, kjer so se poslavljali od vplivnežev in elite, kot namigujejo druge najdbe. Arheologi so odkrili še sledove dveh nizkih in do 45 metrov dolgih hiš, katerih vloge še niso odkrili, vsekakor pa upajo, da bodo ladjo lahko potegnili na plan že prihodnji mesec, če jim ukrepi zaradi zajezitve covida-19 ne bodo prekrižali načrtov.

Na Norveškem imajo samo tri dobro ohranjene vikinške ladje, lani pa so na otoku Edøya na zahodu države, blizu morske poti, ki je v preteklosti vodila do mesta Trondheim, odkrili še eno, prav tako staro več kot tisočletje: skrivala se je na kmetijskem zemljišču blizu srednjeveške cerkvice, kjer so se bile pomembne zgodovinske bitke, a za zdaj še ne načrtujejo izkopa.