ŽLAHTNO

Vino, ki ga ne smete spiti

Dragocene steklenice so pridelek strešnega vinograda. Vino z mestnim priokusom je umetnina, ne pijača.
Fotografija: Vsako leto je ponosen na 29 steklenic. FOTOGRAFIJI: Twitter
Odpri galerijo
Vsako leto je ponosen na 29 steklenic. FOTOGRAFIJI: Twitter

Na skoraj 13 kvadratnih metrih pridela za zgolj 29 steklenic vina. Ekskluzivno žlahtno kapljico, a kaj ko je niti tisti z najglobljimi žepi ne smejo okusiti.

Vinograd, ki uspeva na strehi, je prava umetnina.
Vinograd, ki uspeva na strehi, je prava umetnina.

Vsako leto proda vse

Vinograd, ki se razprostira kar na strehi zgradbe iz 16. stoletja v osrčju Reggia Emilie, je namreč najmanjši na svetu in obenem instalacija, vino, imenovano po naslovu, Via Mari 10, ki se vsako leto tam porodi, pa prav posebna umetnina, pove njen avtor in lastnik Tulio Masoni. Kot pojasnjuje, je treba njegovo vino občudovati in se mu klanjati zaradi osupljive zgodbe, ne pa ga uživati in ocenjevati po ustaljenih merilih. Kaj šele se z njim opijaniti! Vrednost steklenice potrjuje tudi cena, ki je dih jemajočih 5000 evrov, zanimivo, vsako leto proda večino od 29, je ponosen Masoni, nekatere pa podari zvestim strankam in prijateljem. »Gre za to, da je tudi vinograd nekakšno presenečenje. Na strehi pač ne pričakujete vinske trte. A šele ko jo tam zagledate, spoznate, kako lepa je v resnici. Kakor da bi sredi dnevne sobe zagledali kolo. Če se mimo vas pelje po cesti, se za njim niti ne ozrete. Sredi prostora, kjer ga res ne pričakujete, pa vam vzame dih. Tako je z mojim vinogradom, tako je z mojim vinom,« pojasnjuje Masoni in pristavlja, da je vino zanj sredstvo umetniškega izražanja, provokacija, nekaj, kar te spodbuja k razmisleku in je venomer predmet zanimivih razprav med prijatelji.

Vinograd je podedoval po očetovi smrti. Najprej ga je hotel prodati, kmalu pa je zavohal poslovno priložnost, priznava Masoni, ki se je domislil skromne vinske kleti in ekskluzivne blagovne znamke. Trto sorte sangiovese hrani z jajci, bananami, morsko travo in ptičjimi iztrebki, pojasnjuje skrivnostni recept, ostrino, ki pridelek razlikuje od podeželskega vina, pa mu dajeta mestni utrip in hrup. Vino potem zori v dveh hrastovih sodih, ki sta prav tako umetniški deli. A kaj bi vse to, ko pa se vina ne sme spiti! Nič ne de, pojasnjuje Masoni, ključno je razmišljanje, ki ga kapljica spodbudi pri lastniku in njegovi družbi. Steklenice so namenjene pravim zbirateljem, poudarja in priznava, da ga je sam že okusil. »V ustih se nekaj prebudi in te ponese v povsem novo dimenzijo,« opisuje vinar. Očitno mu je treba verjeti na besedo. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije