Vojaki in droni uspešni v boju s koronavirusom

Po vraževerju nesrečni petek, 13., je letos prinesel dobro novico s Kitajske: v 24 urah so tam odkrili le osem novih primerov okužbe, kar je najmanj od začetka vodenja evidenc pred sedmimi tedni. Z 81.020 potrjenimi primeri okužbe in 3.099 mrtvimi v provinci Hubei (podatki Univerze Johnsa Hopkinsa, 16. marec ob 10.00) je Kitajska še vedno vodilna na lestvici primerov covid–19. Kar 55.094 ljudi je po bolezni že ozdravelo. Kot v večini preostalega sveta je bila bolezen najbolj usodna za starejše od 70 let in kronične bolnike. »Ni bilo lahko,« je dejal predsednik Xi Jinping ob obisku Wuhana, mesta v provinci Hubei, z 11 milijoni prebivalci, kjer se je 31. decembra lani vse začelo. Prav na zadnji dan starega leta je Kitajska obvestila Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), da je odkrila nekaj »čudnih in sumljivih« vnetij pljuč. Prvi okuženi so delali na wuhanski tržnici Huanan Seafood, zato so jo oblasti 1. januarja zaprle. Sprva so mislili, da gre za sars, a so že čez nekaj dni ugotovili, da to ne drži. Že 7. januarja je bilo jasno, da gre za novi virus. Tega dne je umrl prvookuženi.

Strogi nadzor

Znanstveniki so ugotovili, da je pošastni novi virus član družine koronavirusov, med katere spadata tudi sars in gripa. Ugotovili so tudi, da se kljub prvotnemu prepričanju ni vse začelo na tržnici Huanan, da pa se je tam virus, ki se prenaša kapljično, razširil. V sredini januarja so mednarodni potniki virus najprej razširili v sosednje države, nato še po svetu. Resne ukrepe za zaustavljanje »kuge 21. stoletja« so začeli izvajati 23. januarja, ko je bilo okuženih 550 ljudi. Ustavili so ves promet proti Wuhanu in iz njega, mestu, ki ima prebivalcev za dobrih pet Slovenij, pa odredili karanteno. Domačini so smeli iz stanovanja le po špecerijo ali k zdravniku. Zaprle so se šole, uradi in tovarne. S cest so izginila vsa osebna vozila. Že dan kasneje sta se Wuhanu pridružili še dve mesti iz province, Xiantao in Chibi. Okoli 60 milijonov ljudi se je znašlo pod budnim nadzorom oblasti. Kitajska oblast je svoje geslo »izkoreninjenje revščine milijonov je pomembnejše od osebnih svoboščin« malce prilagojeno prenesla na boj z virusom: WHO meni, da ji je prav zato sploh uspelo zajeziti virus, da pa nobena druga država njihovega načina ne bo mogla ponoviti. V Wuhanu je denimo vsaka zgradba dobila varnostnika, ki je nadziral izhode. Na ulici so stali vojaki, od vhoda do vhoda so hodili prostovoljci ter ljudem v hišah merili telesno temperaturo. Če so komu namerili povišano, so ga odpeljali v posebne karantene zunaj mesta. Nad Wuhanom so nenehno leteli droni in opozarjali oblast na morebitne posameznike, ki se niso držali navodil.

Dostava hrane le skupna

»Šel sem na dvorišče, kjer imam vrt, po malo zelja, v tistem pa mi je zazvonil telefon. Oglasim se, na drugi strani je bila policija in zahtevala, naj se nemudoma vrnem v hišo,« je opisal izkušnjo z nadzornimi droni lastnik restavracije v Sečuanu, ki je kot vsi Kitajci dobil na mobitel posebno aplikacijo za koronavirus, ki so jo tehnična podjetja izdelala po naročilu vlade. Aplikacija je vsakemu lastniku mobitela podala oceno okužbe: zelena je pomenila zdrave, rdeča okužene, oranžna pa tiste, ki so bili v stiku z rdečimi, a virus pri njih še ni bil potrjen. Kitajci so lahko sprva prosto hodili v trgovine in k zdravniku, če so šli peš, od februarja pa je postalo tudi to prepovedano. Dovoljen je bil izhod iz hiše na vsake tri dni, kasneje niti to ne več. S pomočjo spletne platforme WeChat so hrano lahko naročali na dom, pustili so jim jo na pragu. Naročila so bila le skupinska, v enem bloku so morali hrano naročiti vsi stanovalci hkrati. Sprva je bilo živil dovolj, kasneje se je izbor zožal, živila, ko so prispela na cilj, so bila pogosto pokvarjena ali pred iztekom roka trajanja.

Kitajci so v izolaciji preživeli skoraj dva meseca, bolj kot pomanjkanje hrane in družbe pa jih je motila neomajnost oblasti. Zaradi ukrepov so se pritožili organizaciji Human Rights Watch. Ta je ugotovila, da na nekaterih območjih Kitajske prebivalci niso dobivali nujne medicinske pomoči. Najstnika s cerebralno paralizo iz Wuhana so našli mrtvega, potem ko je policija njegovega brata in očeta prisilno odpeljala v karanteno v mestu Huanggangu, stanovalci denimo niso mogli na kemoterapije.

Socialna distanca in tehnologija

Kitajci so morali pomagati pri gradnji bolnišnic za obolele – gradnja je morala biti končana v nekaj dneh. Imena tistih, ki niso hoteli graditi na okuženih območjih, so bila javno objavljena, ti ljudje so bili razglašeni za izdajalce domovine in naroda. Kitajci so veliko truda vložili v lociranje vseh stikov, ki so jih imeli okuženi s koronavirusom. Samo v Wuhanu je delovalo več kot 1800 ekip po pet ljudi ali več, katerih naloga je bila ugotoviti, kdo se je s kom kdaj družil. Vlada si je pomagala z dvema popularnima plačilnima aplikacijama, ki spremljata tudi lokacijo ljudi. Po ukinitvi karantene so morali prebivalci po mestu še naprej hoditi z mobiteli, na katerih so bile aplikacije s semaforji zdravstvenega stanja. Pred vstopom v javne prostore so jih kontrolirali temu namenjeni stražarji. Brez maske se ni smelo na cesto niti za kitajsko novo leto, ki je eden od krivcev za širjenje koronavirusa po svetu, saj so se po svetu razseljeni Kitajci za ta praznik vračali v domovino. A prav zaradi izjemno strogih ukrepov se je začela situacija izboljševati. »Rezultat vseh ukrepov je bil, da so okuženi redko razširili virus na kogar koli zunaj svojega družinskega kroga,« je prepričan dekan medicinske fakultete Li Ka Shing z univerze v Hongkongu. Pojasnil je, da so se verige nalezljivosti, ker so bili ljudje doma, prekinile in je epidemija postala nadzorovana. »Stara dobra socialna distanca je ob pomoči tehnologije naredila svoje,« je dejal.

Kitajski boj s covid-19 je pohvalil tudi WHO. »Soočena z novim virusom je Kitajska pognala najbolj ambiciozno, najbolj agilno in najbolj agresivno kampanjo za izkoreninjanje neke bolezni v zgodovini,« so sporočili. WHO meni, da jim je virus uspelo nadzorovati po zaslugi agresivnega spravljanja ljudi v karanteno. Vsi Kitajci se s tem ne strinjajo. Oblasti so po njihovem prepozno reagirale, nato pa poskušale napako popraviti s pretirano agresivnim pristopom.