Vreme zadaja velik udarec mediteranskemu turizmu, najbolj bodo profitirale te države
Dva velika medija – Bloomberg in CNBC – sta objavila pripevka, v katerih opozarjata, da vremenske neprilike predstavljajo relano nevarnost evropski industriji turizma, ki je težka okoli 2000 milijard evrov. Te teze za zdaj temeljijo na vročinskih valovih, ki izzovejo požare, kot se zdaj dogaja na Rodosu. V Italiji pa temperature dosegajo rekordne vrednosti.
Tudi ostale vremenske neugodnosti, kot so neobičajno močna neurja, gotovo ne bodo pomagale sredozemskemu poletnemu turizmu. Turiste pa motijo tudi visoke cene.
Letos 10 odstotkov manj zanimanja za mediteranske destinacije
Po trditvah CNBC, ki temeljijo na raziskavah neprofitne organizacije iz Bruslja European Travel Commision (ETC), je priljubljenost mediteranskih destinacij letos že padla za 10 odstotkov. Zaključek agencije je, da so se turisti začeli odločati za hladnejše destinacije po lanskem najtoplejšem letu v zgodovini. ETC pojasnjuje, da so zaznali bistveno povečano zanimanje za Češko, Bolgarijo, Irsko in Dansko ter da se je povečalo zanimanje za cenejša doživetja izven glavne turistične sezone.
Po ugotovitvah ETC je celo četrtina vprašanih med turisti v Evropi izjavila, da jih skrbi podražitev potovanj, osem odstotkov pa se boji ekstremnih vremenskih razmer.
Evropski turizem se bo moral soočiti z realnostjo podnebnih sprememb
Podnebne spremembe se kažejo vsak dan, Evropa se hitro segreva. Idilični poletni dopust se lahko kaj hitro spremeni v nočno moro. Tako kot se je zdaj dogaja turistom na grškem otoku Rodosu, ki spijo po telovadnicah in cestah ter bežijo pred ognjenimi zublj. Letos je neznosna vročina prisilila Atenčane, da zaprejo Akropolo, na Sardiniji pa so turiste napodili v zaprte prostore.
Zaradi podnebnih sprememb bo vreme ponekod postalo neprepoznavno. Študija iz leta 2019 predvideva, da bo podnebje v Madridu leta 2050 podobno tistemu, ki je zdaj v severnoafriškemu mestu Marakeš, London bo bolj podoben zdajšnji Barceloni, Stockholm pa Budimpešti. Za evropski turizem bi to pomenilo tektonske premike. Samo lani je turizem v Evropi regionalnemu gospodarstvu prinesel 1,9 milijarde evrov prihodkov, tako velike spremembe pa bi bile velik udarec za nekatere države Južne Evrope.
Dobra novica za turizem je ta, ki prihaja iz nemškega TUI, največjega turističnega koncerna v Evropi. Ta trdi, da večjih reakcij turistov na vročinske valove ne zaznavajo. Kljub temu pa predvidevajo, da bo evropski turistični sektor do leta 2032 rasel s povprečno 3,3-odstotno letno stopnjo, bi lahko pogostost ekstremnih dogodkov v južni Evropi popotnike odvrnila od teh destinacij in jih usmerila višje proti severu.
