Na pragu tretje svetovne vojne?

Na meji med Rusijo in Ukrajino se že nekaj časa dogajajo incidenti. O kršenju premirja poročata obe strani, nedavno pa je Rusija na mejo, pa tudi na Krim, ki si ga je pred sedmimi leti priključila, poslala vojaške okrepitve. Nekateri to jemljejo kot provokacijo, druge pa je strah, da bi iskrice v tako razgretem ozračju lahko zanetile močan ogenj. Mnogi so že pozvali k zmanjšanju vojaških okrepitev, da bi se napetost umirila. Med njimi tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Proti Črnemu morju sta odpluli celo ameriški bojni ladji, in ni skrivnost, da Američani Ukrajino podpirajo. Na spletni strani ameriškega zunanjega ministrstva je moč prebrati: »Cilj pomoči ameriške vlade Ukrajini je podpirati razvoj varne, demokratične, uspešne in svobodne Ukrajine, ki je v celoti vključena v evroatlantsko skupnost.«

Je možnost, da boj med Ukrajino in Rusijo preraste v nekaj večjega, zaradi zaveznikov na obeh straneh, morebiti v nekaj svetovnih razsežnosti? Nekateri spletni portali že pišejo o tem, da bi dogajanje lahko v zelo kratkem pripeljalo celo do svetovne vojne. Mi smo za komentar na dogajanje in kakšne možnosti vidi, da bi prišlo do spopada večjih razsežnosti, prosili Antona Grizolda s katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede.



»Slovenija je članica evroatlantskih integracij in jo zato dogodki na evroatlantskem prostoru neposredno zadevajo. To velja tudi za zadnje dogajanje v Ukrajini, saj bi kakršna koli eskalacija na terenu terjala odziv EU in Nata. V luči dejstva, da je Rusija jedrska država, Nato pa jedrsko zavezništvo ima lahko takšen razvoj dogodkov resne posledice, pri čemer ne le za Slovenijo, ampak za celotno mednarodno skupnost,« pravi Grizold. A glede na trenutne vremenske razmere si težko predstavlja, da bi lahko prišlo do konflikta večjih razsežnosti: »Zato je pomembno, da se v umiritev zadev aktivno vključi tudi Ovse (op. p.: mednarodna organizacija za varnost v Evropi), predvsem z ukrepi za povečanje zaupanja in varnosti, ki jih vsebuje dunajski dokument. Poleg tega je organizacija na vzhodu Ukrajine prisotna s svojo posebno opazovalno misijo. Sicer pa takšni dogodki kažejo, kako pomembno je ohraniti še obstoječe mehanizme s področja nadzora nad oborožitvijo, še posebej pogodbo o odprtih zračnih prostorih, ki je v zadnjih mesecih na žalost pod vse večjim pritiskom.«

Sogovornik še izpostavlja, da Ukrajina ni članica zveze Nato in je torej 5. člen severnoatlantske pogodbe ne pokriva (kaj piše v njem, najdete v spodnjem okvirčku): »Vendar pa zavezništvo že od izbruha krize leta 2014 nudi državi pomoč pri izgradnji obrambnih zmogljivosti, Ukrajino pa od lani tudi obravnava kot okrepljeno partnerico. V tem smislu bi se v primeru povečanja napetosti zveza Nato vsekakor odzvala na politični ravni, verjetno pa bi tudi okrepila vojaško prisotnost na svojem vzhodnem krilu.«