ADRENALIN
Vrtoglavi oddih na pečini
Adrenalinske počitnice v hiši, pritrjeni z jeklenicami. Zelenjava z vrta, voda iz vodnjaka, interneta ni.
Odpri galerijo
Vprašanje, ali kdo tam zares mirno spi, no, tisti, ki si želijo adrenalinskih počitnic, vsekakor uživajo ob misli, da nimajo ravno zanesljivih tal pod nogami. La Casa en el Aire, hiša v zraku, upravičuje svoje ime: gre za hostel, ki je pritrjen na pečino in stoji približno 30 metrov nad trdimi tlemi.
Nastanitev brez primere stoji sredi kolumbijskega gorovja v pokrajini Antioquia. Cerro San Vicente je mogočna skalna tvorba, zamisel o hostlu na nemogoči lokaciji pa se je porodila zagrizenemu plezalcu in ljubitelju pustolovščin Niltonu Lopezu. Hiša je izdelana pretežno iz lesa, streha je pločevinasta. Na pečino je pritrjena s številnimi jeklenimi vrvmi in lesenimi stebri, do nje pa vodi jeklena brv – že sprehod po tej je prava avantura, kaj šele bivanje v hostlu, za katerega se zdi, da bo zdaj zdaj zgrmel v globino!
A brez skrbi, svari Lopez, konstrukcija je trdna in varna, kdor pa želi še nekoliko popestriti bivanje na, milo rečeno, zanimivi lokaciji, se lahko zaguga ali celo ponoči spi v viseči mreži, skoči z bungee jumpingom ali pa se zapelje po ziplinu in si ogleda pokrajino, ki se razprostira na 2500 metrih nadmorske višine.
Lopezov hostel pa ni le drzen in vznemirljiv, ampak tudi trajnosten in ekološki, elektriko namreč zagotavljajo sončne celice, vodo obiskovalci zajemajo iz vodnjaka, na vrtu v bližini si lahko postrežejo z zelenjavo. Preostala živila morajo prinesti sami ter vse odpadke in embalažo ustrezno razvrstiti, preden jo oskrbnik odpelje v Medellin. Dostopa do interneta ni, so pa cene po ocenah izkušenih popotnikov zelo prijazne.
Vznemirljivo in ekološko
Nastanitev brez primere stoji sredi kolumbijskega gorovja v pokrajini Antioquia. Cerro San Vicente je mogočna skalna tvorba, zamisel o hostlu na nemogoči lokaciji pa se je porodila zagrizenemu plezalcu in ljubitelju pustolovščin Niltonu Lopezu. Hiša je izdelana pretežno iz lesa, streha je pločevinasta. Na pečino je pritrjena s številnimi jeklenimi vrvmi in lesenimi stebri, do nje pa vodi jeklena brv – že sprehod po tej je prava avantura, kaj šele bivanje v hostlu, za katerega se zdi, da bo zdaj zdaj zgrmel v globino!
A brez skrbi, svari Lopez, konstrukcija je trdna in varna, kdor pa želi še nekoliko popestriti bivanje na, milo rečeno, zanimivi lokaciji, se lahko zaguga ali celo ponoči spi v viseči mreži, skoči z bungee jumpingom ali pa se zapelje po ziplinu in si ogleda pokrajino, ki se razprostira na 2500 metrih nadmorske višine.
Pogumni lahko spijo v viseči mreži.
Lopezov hostel pa ni le drzen in vznemirljiv, ampak tudi trajnosten in ekološki, elektriko namreč zagotavljajo sončne celice, vodo obiskovalci zajemajo iz vodnjaka, na vrtu v bližini si lahko postrežejo z zelenjavo. Preostala živila morajo prinesti sami ter vse odpadke in embalažo ustrezno razvrstiti, preden jo oskrbnik odpelje v Medellin. Dostopa do interneta ni, so pa cene po ocenah izkušenih popotnikov zelo prijazne.