Vsa Evropa v veliki krizi: bo naslednja vojna izbruhnila zaradi tega?
Pomlad se je komaj dobro začela, več kot četrtini evropske celine pa po zimi z malo dežja in snega grozi suša, zato se številne države pripravljajo na ponovitev lanskega izjemno sušnega poletja, če ne še hujšega, opozarja Politico. Ključni rezervoar, ki z vodo oskrbuje milijone Kataloncev, je skoraj presahnil. Težava z vodo je povzročila konflikte v Franciji, kjer se v več vaseh prebivalci ne morejo več oskrbovati z vode iz pipe.
V Evropi bi potrebovali desetletje pogostih obilnih padavin.
Študija, ki je uporabila satelitske podatke, je v začetku tega leta potrdila, da Evropa že od leta 2018 trpi zaradi hude suše. Vse višje temperature Evropi onemogočajo, da bi si opomogla od tega, zato je celina obtičala v začaranem krogu, v katerem je razpoložljivost vode vse bolj negotova.
»Pred nekaj leti bi rekel, da imamo v Evropi dovolj vode. Zdaj se zdi, da bi lahko imeli težave,« je povedal glavni avtor omenjene študije Torsten Mayer-Gürr. Čeprav bi mokre vremenske razmere v prihodnjih tednih lahko obnovile vrhnjo plast tal in pomagale kmetijstvu, strokovnjaki opozarjajo, da tudi deževna pomlad ne more popraviti primanjkljaja podzemne vode v Evropi.
Zimska suša in njene posledice v Španiji in Franciji
Lanska zgodovinska suša je izčrpala evropske površinske in podzemne rezervoarje. Zima bi morala prinesti olajšanje, vendar je bilo v mnogih regijah malo dežja ali snega. Francija, kjer januarja in februarja ni deževalo več kot 30 zaporednih dni, je tako doživela najbolj suho zimo v zadnjih 60 letih. Vodostaj jezera Sau severno od Barcelone je upadel tako nizko, da so se oblasti odločile odstraniti ribe, da preprečijo njihov pogin in onesnaženje vode. Po vsej Kataloniji so imeli rezervoarji aprila le 27-odstotno zmogljivost.
Španska ministrica za ekologijo Teresi Riberi je tako nedavno dejala, da bi se lahko razpoložljivost vode v Španiji, podobno kot v Franciji, do leta 2050 zmanjšala za 40 odstotkov.
Evropa bi potrebovala desetletje pogostih obilnih padavin
Zimske padavine so še posebej pomembne za sredozemske države, je dejal Fred Hattermann, hidrolog na Inštitutu za raziskave podnebnih vplivov v Potsdamu. Glede na letošnjo skromno količino padavin in tanko snežno odejo v Alpah, »če zdaj ne bo veliko padavin, potem je suša v bistvu gotova,« je dodal. Da bi se Evropa izvila iz začaranega kroga, v katerem se vsako leto znajde z občutnim primanjkljajem podzemne vode, »bi potrebovali skoraj desetletje pogostih obilnih padavin«, še opozarja Hattermann.
