Vse kaže, da je šlo za raketo ukrajinske zračne obrambe
Kmalu za tem, ko je na vzhodu Poljske ob meji z Ukrajino raketa ubila dva človeka, so se ob robu vrha G20 ponoči na izrednem zasedanju sestali voditelji držav G7 in nekaterih držav zveze Nato. Po sestanku je ameriški predsednik Joe Biden ocenil, da je malo verjetno, da je bila raketa izstreljena iz Rusije.
Incident na Poljskem je namreč vzbudil skrbi, da bi to lahko pomenilo neposreden vstop zveze Nato, katere članica je tudi Poljska, v vojno v Ukrajini. Bela hiša in zavezniki pa so se odzvali previdno, napetosti je poskušal umiriti tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki je dejal, da ni nedvoumnih dokazov o tem, od kod je dejansko priletela raketa.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer nemudoma obtožil Rusijo in napad označil za udarec v obraz skupini G20. Rusko obrambno ministrstvo je krivdo kategorično zanikalo in vse obtožbe zavrnilo kot provokacije. Moskva je zatrdila, da je šlo za raketo ukrajinske obrambe, čemur pritrjujejo tudi trenutni prvi izsledki preiskav, ki sicer še potekajo.
Preiskava še poteka
Duda je kasneje ocenil, enako kot tudi Biden in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, da je bila raketa najverjetneje del ukrajinske zračne obrambe. Poljska tudi ni zahtevala srečanja z drugimi članicami Nata v skladu s četrtim členom pogodbe, ki ga države lahko uporabijo, če menijo, da je ogrožena njihova varnost, potem ko je Varšava sicer sprva razglasila povečano pripravljenost dela oboroženih sil.
Vendarle pa je na sedežu zveze Nato v Bruslju potekalo posvetovanje na ravni veleposlanikov držav članic, kjer je Stoltenberg dejal, da nič ne kaže na to, da bi Rusija izvedla nameren napad ali da bi pripravljala vojaške ukrepe proti zvezi Nato. Potrdil je, da je eksplozijo najverjetneje povzročila raketa ukrajinske zračne obrambe.
Kljub temu pa Nato po besedah Stoltenberga meni, da Ukrajina ni kriva za incident na Poljskem, saj ima pravico do samoobrambe. Namesto tega Rusija zaradi vojne v Ukrajini nosi tudi končno odgovornost. V Kijevu so medtem po začetnih obtožbah na račun Moskve nekoliko umirili dialog, pozvali k »skupni preiskavi« in zahtevali »takojšen dostop do kraja eksplozije«.
Generalni sekretar zveze Nato je dodal še, da je bila izmenjava informacij med zaveznicami učinkovita, kar je omogočilo usklajen odziv in ukrepanje, ter dodal, da je šlo pri odzivu predvsem za »mirnost in preprečevanje nepotrebne eskalacije«.
Začetno razburjenje ob incidentu na Poljskem sta tako kmalu zamenjali zadržanost in previdnost. K umiritvi razmer so dopoldne med drugim pozvali tudi generalni sekretar ZN ter predstavniki oblasti na Poljskem, v Franciji, Nemčiji, Turčiji in na Kitajskem.
Zaskrbljeni tudi v Sloveniji
Dogajanje na Poljskem je povzročilo zaskrbljenost tudi v Sloveniji. Predsednik Borut Pahor je davi po telefonu govoril s poljskim kolegom Dudo in mu zagotovil podporo v enotnem odzivu na sleherno varnostno grožnjo, poudaril pa je tudi pomen premišljenega ravnanja. Slovenija je po navedbah zunanjega ministrstva pozorno spremljala dogajanje v zvezi z incidentom.
Vlada se je odzvala tudi s sklicem sestanka sveta za nacionalno varnost. Šlo je za neformalno posvetovanje ožje sestave sveta, kjer so prisotni po besedah premierja Roberta Goloba ugotovili, da ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti, saj se ocena dodatne ogroženosti ni dvignila.
Kot je v izjavi poudaril Golob, se je znova potrdilo, da je včasih bolje počakati in ne verjeti prvim informacijam. Te so namreč lahko preuranjene in so bolj špekulacije kot pa informacije. Zatrdil je še, da tudi slovenski vojaki na misijah v tujini zaradi torkovega incidenta niso ogroženi, kar velja tudi za vojake v Latviji.
Kljub deeskalaciji na Poljskem pa je situacija v Ukrajini še vedno napeta, saj se je danes – le dan po obsežnih ruskih raketnih napadih na ukrajinsko elektroenergetsko omrežje – v več regijah po vsej državi ponovno oglasil alarm zaradi nevarnosti zračnih napadov.
Ukrajinske oblasti so v torek sporočile, da so ruske sile nad Ukrajino izstrelile približno sto raket. V prestolnici Kijev so rakete zadele dve stanovanjski zgradbi in zahtevale najmanj eno smrtno žrtev, njihova glavna tarča pa so bili objekti kritične infrastrukture, zaradi česar je približno deset milijonov Ukrajincev ostalo brez elektrike.
Stoltenberg je ob tem danes v Bruslju oznanil, da pozdravlja namere vse več zaveznic, ki Ukrajini zagotavljajo vojaško pomoč. Dodal je, da bo danes potekal tudi sestanek kontaktne skupine za Ukrajino, na katerem bodo usklajevali nadaljnjo podporo tej državi. Glavno težišče pomoči v zadnjih mesecih je bila sicer prav zračna obramba.
