Vsi norijo za ladjo, polno zlata in draguljev, potopljeno že 300 let: »To je največje bogastvo v zgodovini človeštva!«
Špansko galejo San José, ki velja za najvrednejšo razbitino na svetu, so Britanci potopili blizu kolumbijske obale pred več kot 300 leti. Prevažala je zlato, srebro in smaragde v vrednosti okoli 18 milijard dolarjev, o tem, kdo je pravi lastnik tega bogastva in kaj narediti z razbitino, pa še vedno burno razpravljajo. Ladjo si lastijo Španija, Kolumbija, ameriško reševalno podjetje in domorodna ljudstva iz Južne Amerike. Po pravnih zapletih v Kolumbiji in ZDA je zadeva zdaj prišla pred Stalno arbitražno sodišče v Haagu.
Kolumbijska vlada si želi ostanke ladje razstaviti v muzeju, vendar arheologi menijo, da bi razbitino morali pustiti tam, kjer je. Pomorski zgodovinarji poudarjajo, da je San José grobišče (v nesreči je namreč umrlo okoli 600 ljudi) in da bi ga kot takega morali spoštovati.
»Ne vidim enostavne rešitve iz te zmede. Španska država, kolumbijska vlada, različne domorodne skupine, lovci na zaklade ... Mislim, da ne obstaja rešitev, ki bi zadovoljila vse strani,« je povedala Carla Rahn Phillips, zgodovinarka in avtorica knjige o San Joséju.
Zadeli skladišče smodnika
Omenjena ladja je potonila leta 1708, ko je plula iz današnje Paname proti pristaniškemu mestu Cartagena v Kolumbiji. Od tam bi morala prečkati Atlantik vse do Španije. A prestregla jo je britanska vojna ladja. Britanci, ki so bili tedaj v vojni s Španci, so želeli ladjo in njeno bogastvo zapleniti, vendar so po nesreči izstrelili topovsko kroglo v skladišče smodnika na San Joséju. Ladja je eksplodirala in v nekaj minutah potonila, poroča BBC.
Razbitina je ostala na morskem dnu vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko jo je našlo ameriško reševalno podjetje Glocca Mora. Poskušali so prepričati Kolumbijce v partnerstvo, da bi skupaj pobrali zaklad in si razdelili dobiček, vendar se niso mogli dogovoriti o delitvi deležev, zato je primer končal na sodišču.
Zadeve so se še bolj zapletle, ko so Kolumbijci leta 2015 zatrdili, da so ladjo našli na drugem delu morskega dna, in menijo, da podjetje Glocca Mora, danes znano kot Sea Search Armada, nima pravice do ladje ali njenega bogastva, ki vključuje 116 jeklenih skrinj s smaragdi in 30 milijonov zlatnikov.
Španci naj bi oropali domorodce
Tu je še Španija, ki trdi, da morata San José in njegov tovor ostati v državni lasti, medtem ko domorodne skupine iz Bolivije in Peruja menijo, da imajo pravico do vsaj dela plena. Trdijo namreč, da so Španci med kolonialnim obdobjem bogastvo oropali iz rudnikov v Andih.
»To bogastvo je prišlo iz rudnikov Potosí v bolivijskem gorovju in pripada našim ljudem. Zato menimo, da ga je treba dvigniti z morskega dna in preprečiti lovcem na zaklade, da ga ukradejo,« pravi Samuel Flores, predstavnik ljudstva Qhara Qhara, ki pripada eni od domorodnih skupin.
Rahim Moloo, odvetnik, ki zastopa podjetje Sea Search Armada, je tovor potopljene ladje opisal kot »največje bogastvo v zgodovini človeštva«.
Mimogrede, San José, ki ga imenujejo tudi »sveti gral brodolomov«, je le ena od približno treh milijonov potopljenih ladij na dnu svetovnih oceanov. Pogosto ni jasno, kdo je njihov lastnik, kdo ima pravico do raziskovanja in – če je na ladji zaklad – kdo ga ima pravico obdržati.
Ostane naj na dnu, pravijo arheologi
Leta 1982 so Združeni narodi sprejeli Konvencijo o pomorskem pravu, ki jo opisujejo kot »ustavo oceanov«, vendar ta zelo malo govori o brodolomih. Zaradi tega je leta 2001 Unesco sprejel nov nabor pravil, Konvencijo o podvodni kulturni dediščini. Vendar je mnoge države, med njimi Kolumbija in ZDA, niso ratificirale.
»Bojim se, da mednarodno pravo nima jasnih odgovorov. Za mnoge arheologe bi morale ostati razbitine, kot je San José, nedotaknjene in neraziskane, na dnu oceana,« je dejal Michail Risvas, odvetnik z Univerze v Southamptonu v Veliki Britaniji in strokovnjak za mednarodno arbitražo in pomorske spore.
Juan Guillermo Martín, kolumbijski pomorski arheolog, ki natančno spremlja primer San Joséja, prav tako meni, da bi morala razbitina ostati na dnu morja, skupaj s človeškimi ostanki okoli 600 članov posadke.
»Zaklad je del arheološkega konteksta in kot tak nima komercialne vrednosti. Njegova vrednost je izključno znanstvena,« je zaključil.
