Z droni na Everest
Šerpe že sedem desetletij nosijo težka bremena in postavljajo poti za alpiniste, ki bi radi osvojili najvišjo goro sveta (8848 m); na desetine jih je tudi umrlo. A stvari bi se lahko spremenile, če lahko verjamemo pilotu drona Milanu Pandeyu iz lokalnega zagonskega podjetja Airlift Technology, ki se ukvarja z ustvarjanjem tridimenzionalnih zemljevidov z droni. Pandey je prepričan, da lahko s pomočjo dronov izboljšajo varnost na Everestu. Prevažajo lahko lestve, vrvi in kisikove jeklenke, pa tudi druge zaloge, kar lahko rešuje življenja na gori.
Družba Airlift Tehcnology ima trenutno na voljo dva letalnika.
Medtem ko šerpe porabijo od šest do sedem ur za pot od baznega tabora na 5364 metrih nadmorske višine do tabora ena na 6065 metrih, dron za polet potrebuje le od šest do sedem minut. Pri Airlift Technology že imajo nekaj izkušenj z uporabo dronov na takšnih višinah. Aprila lani so s pomočjo specialnega drona v sodelovanju z nepalskim odborom za nadzor onesnaževanja izvedli prvo čistilno akcijo, pri čemer je letalnik iz tabora ena v bazo pripeljal okoli pol tone odpadkov. Za to je opravil več kot 40 poletov: dron ima največjo nosilnost 30 kg, a so tovor zaradi varnosti omejili na največ 20 kg.
Airlift Technology bo že v letošnji plezalni sezoni pomagal šerpam pri transportu opreme in poskrbel za odvoz smeti. Šerpe bodo pilotu povedali, v katero smer morajo iti, pilot pa bo z dronom kartiral pot. Ko bodo šerpe ugotovili, kje potrebujejo lestve ali vrvi, bodo pilotu prek radijske zveze poslali koordinate, kamor bodo droni nato dostavili opremo.
500 kilogramov odpadkov so lani pripeljali z dronom v bazni tabor.
Podjetje ima trenutno dva velika drona, ki ju je podarila kitajska družba DJI; vsak je vreden okoli 61.500 evrov. Za prevoze tovora bodo uporabljali enega, drugi bo služil kot rezerva, v izrednih primerih pa bodo v zrak poslali oba. Milan Pandey upa, da bodo tako omogočili varnejši poklic šerpe in pritegnili več ljudi nazaj k plezalni tradiciji, ki je tako pomembna za Nepal.
