VESOLJE
Z Marsa se bo prvič dvignil helikopter
Atmosfera rdečega planeta je veliko redkejša od Zemljine.
Odpri galerijo
Če bo šlo vse po načrtih, bo v četrtek z Marsove površine vzletel prvi helikopter. Napravica, ki so jo poimenovali Ingenuity (Spretnost), je daljinsko vodena, na rdeči planet pa je prispela pritrjena na spodnji strani vozila za raziskovanje Marsa Perseverance (Vztrajnost).
Najprej je bilo seveda treba ugotoviti, ali bi bilo kaj takšnega sploh mogoče, ko so različni testi materialov, sistemov ter preostalih dejavnikov pokazali, da bi bilo, pa so se lotili izdelave. Seveda je bilo treba testirati tudi helikopterje, ki so jih izdelali, in prve teste so izvedli na Arktiki. Nato so jih preselili v posebno vakuumsko komoro, kjer so poustvarili razmere, kakršne so na Marsu.
Spretnost se bo po zraku premikala z dvema propelerjema, ki se vrtita v nasprotnih smereh, in to s kar 2400 obrati na minuto. Na krovu ima barvno in črno-belo kamero, laserski višinomer, več različnih senzorjev, ploščo s sončnimi celicami, drobcene grelne enote, akumulator in več različnih elektronskih sestavnih delov.
Prvi polet naj bi trajal le pol minute, helikopter pa naj bi se pri tem dvignil tri metre visoko, nato pa naj bi se postopoma dvigal višje in višje, do petih metrov. Med vzleti si bo moral malo odpočiti in počakati, da se mu prek sončnih celic napolni akumulator. S poleti se bodo strokovnjaki ukvarjali kar 31 dni, gibanje helikopterja pa bodo snemale številne kamere tako na Marsovih tleh kot tiste na umetnih satelitih ter posnetke posredovale na Zemljo.
Če bo program, ki je stal 80 milijonov dolarjev (skoraj 68 milijonov evrov), uspešen, se bodo strokovnjaki lotili še razvoja večjih tovrstnih helikopterjev, ki bodo pomagali še bolj podrobno proučevati Mars in preostale planete z ozračjem.
Prvo malo robotsko vozilo je na Marsu pristalo že leta 1997 in takrat so strokovnjaki poskušali dognati, kako bi se lahko gibalo po površini. Izkazalo se je, da je gibanje mogoče, če ima naprava nameščenih več gibljivih koles. Izdelali so robota Spirit (Duh) in Opportunity (Priložnost), nato pa na planet poslali še nekoliko večjega robota Curiousity (Radovednost), ki mu je sledil še najnovejši Perseverance. Ko so razvijali slednjega, pa so dobili še zamisel o majcenem helikopterju, ki bi Mars raziskoval iz zraka. Ideja je bila povsem nova, a znanstveniki so se odločili, da jo poskusijo uresničiti.
Najprej je bilo seveda treba ugotoviti, ali bi bilo kaj takšnega sploh mogoče, ko so različni testi materialov, sistemov ter preostalih dejavnikov pokazali, da bi bilo, pa so se lotili izdelave. Seveda je bilo treba testirati tudi helikopterje, ki so jih izdelali, in prve teste so izvedli na Arktiki. Nato so jih preselili v posebno vakuumsko komoro, kjer so poustvarili razmere, kakršne so na Marsu.
Planet ima namreč zelo redko ozračje, le en odstotek gostote Zemljinega, sestavljeno je večinoma iz ogljikovega dioksida ter nekaj malega dušika, helija, komaj 0,2 odstotka ima kisika ter drugih elementov v sledovih. V Marsovem ozračju je poleg tega tudi pol manj svetlobe kot v našem, ponoči se temperatura močno spusti, pozabiti ne gre še na močno sevanje, vetrove in druge dejavnike, ki se zelo razlikujejo od razmer nad površjem Zemlje.
Prvič se bo dvignil le tri metre
Spretnost se bo po zraku premikala z dvema propelerjema, ki se vrtita v nasprotnih smereh, in to s kar 2400 obrati na minuto. Na krovu ima barvno in črno-belo kamero, laserski višinomer, več različnih senzorjev, ploščo s sončnimi celicami, drobcene grelne enote, akumulator in več različnih elektronskih sestavnih delov.
68 milijonov evrov je stal program.
Prvi polet naj bi trajal le pol minute, helikopter pa naj bi se pri tem dvignil tri metre visoko, nato pa naj bi se postopoma dvigal višje in višje, do petih metrov. Med vzleti si bo moral malo odpočiti in počakati, da se mu prek sončnih celic napolni akumulator. S poleti se bodo strokovnjaki ukvarjali kar 31 dni, gibanje helikopterja pa bodo snemale številne kamere tako na Marsovih tleh kot tiste na umetnih satelitih ter posnetke posredovale na Zemljo.
Spretnost se bo po zraku premikala z dvema propelerjema, ki se vrtita v nasprotnih smereh, in to s kar 2400 obrati na minuto.
Če bo program, ki je stal 80 milijonov dolarjev (skoraj 68 milijonov evrov), uspešen, se bodo strokovnjaki lotili še razvoja večjih tovrstnih helikopterjev, ki bodo pomagali še bolj podrobno proučevati Mars in preostale planete z ozračjem.