REŠEVANJE
Z neposeljenega otočka rešili oslico
Po otočku Ravan je tavala dehidrirana in sestradana oslica. Prepeljali so jo na Kaprije, tam ji je srčna družina dala začasni dom.
Odpri galerijo
Zapuščena oslica je našla dom pri srčnih ljudeh.
ŠIBENIK – Na Ravnu v šibeniškem arhipelagu ne živi niti ena sama duša, na skalnatem golem otočku, ker skoraj ni vegetacije, stoji le svetilnik. Pa vendar je po spletu okoliščin prav tu pristal čolnič, potniki pa so bili osupli, ker jih je na plaži pričakala oslica.
Lačna in žejna je izgubljeno tavala okoli, očitno zapuščena. Naključne prišleke, ki želijo ostati anonimni, je ob pogledu nanjo stisnilo pri srcu. »Dali smo ji vode in popila je več kot deset litrov. Očitno je bila dehidrirana, verjetno že dlje prepuščena sama sebi. Njene možnosti za preživetje so bile tu skoraj nične.« Obrnili so se na hrvaške spletne portale in ljudi pozvali za pomoč, in to je nemudoma padlo na plodna tla.
Vsako poletje beremo o zapuščenih živalih, ki jih brezsrčni ljudje, da bi brezskrbno uživali na dopustu, preprosto zavržejo. A hkrati vselej obstaja tista druga, svetlejša plat, zaradi katere se nam povrne vera v človeško dobroto. Tudi tokrat. Takoj ko je novica o zapuščeni oslici završala po spletu in medijih, se je začela reševalna akcija, pri kateri sta moči združila podjetje Tribunjski tovar in Bernard Roca Kunjka, lastnik restavracije na tamkajšnjem otoku Kaprije.
»Poklicala me je hčerka, rekoč, da moram poskrbeti za oslička,« je povedal Roca. Nemudoma je organiziral prevoz na Ravan in nazaj. »Kakšno uro smo iskali oslico. Ko smo jo našli, se je tresla od strahu. Morali smo jo prenesli na čoln in nato spet na kopno. Ves čas plovbe smo jo mirili, jo božali, dajali vode in hrane. Pojedla je vse, kar smo ji dali.«
Oslica, šteje menda komaj kakšno leto, je novi začasni dom zdaj našla na Kaprijah, kjer so se v sivko z veliki očmi že zaljubili. »Čudovita je. Siva z dvema črnima progama vzdolž telesa, okoli vratu pa kot bi imela ogrlico. Nadvse nežna in prijazna. Ko je sprevidela, da ji ne želimo nič hudega, je postala krotka kot jagnje. Pri nas ji bo čudovito. Za družbo ima mačke in pse,« pravi Roca, ki bo z družino skrbel za oslico – poimenovali so jo Mija – do konca poletne sezone. Dogovorili so se že, da bo jeseni, ko bodo otok zapustili, skrb zanjo prevzelo podjetje Udruga Tribunjski tovar.
Ves čas plovbe so jo mirili in božali. Fotografije: facebook
Lačna in žejna je izgubljeno tavala okoli, očitno zapuščena. Naključne prišleke, ki želijo ostati anonimni, je ob pogledu nanjo stisnilo pri srcu. »Dali smo ji vode in popila je več kot deset litrov. Očitno je bila dehidrirana, verjetno že dlje prepuščena sama sebi. Njene možnosti za preživetje so bile tu skoraj nične.« Obrnili so se na hrvaške spletne portale in ljudi pozvali za pomoč, in to je nemudoma padlo na plodna tla.
Mija je zapuščena tavala po neposeljenem otočku.
Vsako poletje beremo o zapuščenih živalih, ki jih brezsrčni ljudje, da bi brezskrbno uživali na dopustu, preprosto zavržejo. A hkrati vselej obstaja tista druga, svetlejša plat, zaradi katere se nam povrne vera v človeško dobroto. Tudi tokrat. Takoj ko je novica o zapuščeni oslici završala po spletu in medijih, se je začela reševalna akcija, pri kateri sta moči združila podjetje Tribunjski tovar in Bernard Roca Kunjka, lastnik restavracije na tamkajšnjem otoku Kaprije.
»Poklicala me je hčerka, rekoč, da moram poskrbeti za oslička,« je povedal Roca. Nemudoma je organiziral prevoz na Ravan in nazaj. »Kakšno uro smo iskali oslico. Ko smo jo našli, se je tresla od strahu. Morali smo jo prenesli na čoln in nato spet na kopno. Ves čas plovbe smo jo mirili, jo božali, dajali vode in hrane. Pojedla je vse, kar smo ji dali.«
Kdo jo je zapustil na neposeljenem otočku in zakaj, še ni jasno.
Oslica, šteje menda komaj kakšno leto, je novi začasni dom zdaj našla na Kaprijah, kjer so se v sivko z veliki očmi že zaljubili. »Čudovita je. Siva z dvema črnima progama vzdolž telesa, okoli vratu pa kot bi imela ogrlico. Nadvse nežna in prijazna. Ko je sprevidela, da ji ne želimo nič hudega, je postala krotka kot jagnje. Pri nas ji bo čudovito. Za družbo ima mačke in pse,« pravi Roca, ki bo z družino skrbel za oslico – poimenovali so jo Mija – do konca poletne sezone. Dogovorili so se že, da bo jeseni, ko bodo otok zapustili, skrb zanjo prevzelo podjetje Udruga Tribunjski tovar.
