Z vinom dokazujejo obstoj prve faraonke
V Egiptu ženske niso imele velike vloge in celo faraonove žene in hčerke so po moževi oziroma očetovi smrti izgubile vso moč in oblast. Sodeč po najnovejših odkritjih v grobnici v Abidosu v osrednjem Egiptu, najdeni in izkopani leta 1900, pa je bila med njimi morda svetla izjema.
V grobnici, kjer je pokopana ženska, so arheologi namreč med drugim odkrili vino, ki je sicer praviloma shranjeno le v grobnicah faraonov, vrhovnih vladarjev Egipta, ki so jih častili po božje. To jim je dalo misliti, da je imela ženska kljub svojemu spolu enak položaj kot moški njenega stanu.
Če to drži ...
Znanstveniki menijo, da v grobnici počiva Merit-Neit, pozabljena egipčanska faraonka. Njen mož kralj Djet in sin, kralj Den, sta bila vladarja v času vladanja najstarejše egipčanske dinastije. Sodeč po nedavnih odkritjih pa je na prestolu verjetno nekaj časa sedela tudi sama Merit-Neit. Če to drži, bi to pomenilo, da gre za prvo žensko vladarko v starem Egiptu.
Vino, ki so ga našli v njeni grobnici, priča o njenem velikanskem vplivu in moči, je pa tudi drugi najstarejši dokaz o tem, da so stara ljudstva uživala v tej opojni pijači. Tudi klinopisi v notranjosti grobnice kažejo na to, da je Merit-Neit, s katero so pokopali tudi 41 dvorjanov in služabnikov, zasedala vrsto najpomembnejših državnih položajev. Verjetno je tudi zato edina ženska z veliko grobnico na območju najstarejšega egipčanskega kraljevega pokopališča.
Žene in hčere faraonov niso mogle postati vladarke.
»Dejstvo, da so dodali njeno ime na seznam kraljev, nakazuje, da je bila Merit-Neit zaradi nečesa zelo posebna,« opozarja profesor egiptologije na Univerzi v Torontu Ronald Leprohon, njegov kolega, profesor z Univerze Sorbonna Jean-Pierre Pätznick, pa dodaja, da nobena druga ženska v zgodnji dinastiji ni imela toliko kraljevih privilegijev kot Merit-Neit. Čeprav je sedela na prestolu in vladala, pa je v njenih časih ne bi imenovali faraon – ta izraz za vladarja se je namreč uveljavil pozneje.
