ZVERI
Z volkovi privabljata turiste
Težav z njimi nimamo samo v Sloveniji, imajo jih tudi v Nemčiji, a so tam nekateri ubrali drugačen pristop.
Odpri galerijo
Volk v nemškem parku Schorfheide
FOTO: REUTERS
Da poletni čas v novinarstvu imenujemo tudi čas kislih kumaric, je že vsem znano dejstvo. In letos se je ta krilatica v Sloveniji pokazala za še kako resnično, saj se je večina medijev in polovica politikov ukvarjala s fenomenom volkov in medvedov. Da zlasti prvi lovijo drobnico, je vsem dobro znano, a neizmerne razprave, kaj narediti, da tega v Sloveniji ne bi več počeli, so marsikdaj spominjale na prvovrstno farso.
Še zlasti potem, ko so nekateri iz politike, da bi pridobili kakšnega volivca na svojo stran, ponujali kar 500 evrov za vsakega ubitega volka, pa protesti, napovedane demonstracije in podobne zadeve, ki so jih slovenski mediji v pomanjkanju pametnejših dogodkov seveda takoj razgrabili.
A pri vsej tej zadevi z volkovi gre za dokaj preprosto vprašanje. Število volkov v Sloveniji se je v zadnjem času povečalo, s tem tudi njihovih napadov na drobnico, in razumljivo je, da so kmetje oziroma živinorejci zagnali vik in krik in zahtevajo od države odstrel večjega števila zveri. Ker je na drugi strani dokaj veliko prebivalcev, ki jih volkovi ne motijo in nasprotujejo kar vsesplošnemu odstranjevanju divjih živali iz divjine, je vsekakor na vladi, da se politično odloči, ali je biotska raznovrstnost v slovenskih gozdovih dobrodošla ali ne in v kolikšni meri.
In Slovenija ni edina država, ki se ukvarja s tem vprašanjem. Znani so protesti francoskih in italijanskih živinorejcev zaradi povečanja števila medvedov (večinoma so potomci medvedov iz Slovenije) v Alpah in Pirenejih. Še zlasti tu so kmetje zelo odločeni, da ne želijo videti nobenega medveda več, ki bi hlačal po pirenejskih gorah. Morda je slovenski javnosti manj znano, a težave z volkovi imajo tudi v Nemčiji.
Po zadnjih podatkih, tako pravi v intervjuju za Deutsche Welle znani nemški biolog in raziskovalec volkov Peter Sürth, živi v gozdovih 73 tropov z 800 do 1000 volkovi, zaradi katerih mnogi kmetje, podobno kot pri nas, pritiskajo na politiko, naj se odloči za korenitejše ukrepe.
In nemška vlada se je delno uklonila zahtevam živinorejcev. Maja letos so sprejeli predlog zakona, ki ga mora seveda potrditi še parlament, po katerem bodo lahko kmetje, ob predhodni odobritvi deželnih oblasti – ustrelili volkove, ki bodo povzročali resno škodo rejcem drobnice ali govedi.
Tudi v Nemčiji so do te rešitve, za katero je okoljska ministrica Svenja Schulze dejala, da »rešuje probleme tam, kjer nastanejo, sicer pa volkovi ostajajo zaščitena vrsta kot doslej«, potrebovali kar eno leto debat, političnega in strokovnega prepričevanja in na koncu sprejeli kompromis, ki je na eni strani bolj zadovoljil interese živinorejcev, na drugi pa manj okoljevarstvene skupine, ki negodujejo, da je opredelitev t. i. resne škode, ki je po zakonu potrebna za odstrel volka, preveč ohlapna.
In medtem ko so nemški živinorejci malce pomirjeni zaradi novih političnih predlogov za reševanje volčjega vprašanja, so posamezniki, ki so vnovično naseljevanje volkov v Nemčiji videli kot poslovno priložnost, bolj zaskrbljeni. Med njimi sta Barbara in Kenny Kenner, ki sta v vrnitvi volkov v gozdove Spodnje Saške videla priložnost in naredila dober posel. Kennerjeva imata namreč ekološki hotel in za goste sta poleg drugih aktivnosti v naravnem okolju organizirala tudi ogled volkov. Mnogim gostom sicer ne uspe videti zdaj najhujših divjih zveri v Nemčiji, saj se volkovi izogibajo srečanju z ljudmi, iščejo pa njihove sledi, kar je za mnoge goste dovolj vznemirljivo.
Poslovni zadetek v polno je organiziranje otrok v majhne volčje trope, kjer se igrajo in oponašajo zveri v okolici hotela, dokler starši po gozdu iščejo prave volkove. Barbara Kenner je za Deutsche Welle dejala, da se je na začetku bala, kako bodo gostje sprejeli to hotelsko ponudbo, a je bila njena skrb odveč. Ljudje so naravnost navdušeni nad njihovo ponudbo in njihov volčji paket je bil nagrajen z najvišjo nemško turistično nagrado zlato palmo. »Ljudje so še vedno fascinirani nad volkovi, malce zaradi strahu, zaradi nevednosti in nepoznavanja,« še dodaja Kennerjeva.
A vsem v Nemčiji ni pogodu uspeh, ki sta ga s svojo ponudbo doživela Kennerjeva. Oblikoval se je protivolčji lobi in lastnika zdaj napada s sovražnimi in izmišljenimi zapisi na družabnih omrežjih. Nekateri nasprotniki volkov so se celo prijavili na njuno volčjo turo in na njej provocirali in izzivali zlasti Kennyja Kennersa, ki sicer vodi izlete z iskanjem volkov po gozdovih okoli hotela Kenners LandLust pri mestecu Dübbekold.
Podobne težave ima Matthias Hammer, vodja raziskovanj pri mednarodni nevladni organizaciji Biosphere Expeditions (BE), kjer so prav tako začeli uspešne ture po gozdovih Saške. Skupine ljudi, ki za takšno avanturo plačajo tudi po 1800 evrov, po gozdovih iščejo največkrat posušene iztrebke, ki jih potem v BE preiščejo in ugotavljajo način prehranjevanja volkov. Hammer pravi, da v nobenem od teh iztrebkov še niso našli ostankov kakšne domače živali.
Ugotavljajo pa, da se število iztrebkov iz leta v leto veča, kar pomeni, da se povečuje število teh zveri. Postal je tarča nasprotnikov, ne samo lokalnih živinorejcev in lovcev, temveč tudi politikov, zlasti tistih, pravi, »ki bi radi s svojim kričanjem proti volkovom prejeli kak populistični glas več«. Hammer opozarja, da je zanimivo, da ljudje ne vidijo priložnosti. »Če je vse več ljudi pripravljenih za brskanje za volčjimi iztrebki plačati več, kot stanejo počitnice na Antilih, zelo malo ljudi v lokalnem okolju volkove še vedno vidi kot nevarnost, in ne kot izziv in priložnost,« še pravi Hammer.
A zanimivo je, da proti tem zverem začenjajo nastopati tudi tisti, za katere bi menili, da bi morali biti na drugi strani. Predsednik združenja ljubiteljev narave iz Schwarzwalda Georg Keller je pred časom presenetil z izjavo, da razume živinorejce, zakaj so tako naravnani proti volkovom. »Volkovi pospešujejo propad ruralnih območij, ker kmetje zaradi njih opuščajo kmetovanje. Planinarjenje in sprehodi po naravi zato postajajo čedalje manj atraktivne dejavnosti.«
Drugačen pristop so ubrali v bližini Bremna na severu Nemčije, kjer so odprli volčji center. Veliko gozdno parcelo so obdali z žičnato ograjo in tam naselili trop volkov. Ljudje hodijo množično opazovat volkove, saj, kot pravijo v centru, mnogi jih poznajo samo iz pravljice o Rdeči kapici. V centru prirejajo izobraževalne tečaje za živinorejce, ki mislijo, da volkovi ogrožajo njihove živali. S tem poskušajo ljudi spodbuditi k tolerantnosti do teh zveri, saj ta narašča bolj, ko spoznamo njihov način življenja in obnašanje.
Med igro
FOTO: REUTERS
FOTO: REUTERS
Še zlasti potem, ko so nekateri iz politike, da bi pridobili kakšnega volivca na svojo stran, ponujali kar 500 evrov za vsakega ubitega volka, pa protesti, napovedane demonstracije in podobne zadeve, ki so jih slovenski mediji v pomanjkanju pametnejših dogodkov seveda takoj razgrabili.
Vik in krik
A pri vsej tej zadevi z volkovi gre za dokaj preprosto vprašanje. Število volkov v Sloveniji se je v zadnjem času povečalo, s tem tudi njihovih napadov na drobnico, in razumljivo je, da so kmetje oziroma živinorejci zagnali vik in krik in zahtevajo od države odstrel večjega števila zveri. Ker je na drugi strani dokaj veliko prebivalcev, ki jih volkovi ne motijo in nasprotujejo kar vsesplošnemu odstranjevanju divjih živali iz divjine, je vsekakor na vladi, da se politično odloči, ali je biotska raznovrstnost v slovenskih gozdovih dobrodošla ali ne in v kolikšni meri.
In Slovenija ni edina država, ki se ukvarja s tem vprašanjem. Znani so protesti francoskih in italijanskih živinorejcev zaradi povečanja števila medvedov (večinoma so potomci medvedov iz Slovenije) v Alpah in Pirenejih. Še zlasti tu so kmetje zelo odločeni, da ne želijo videti nobenega medveda več, ki bi hlačal po pirenejskih gorah. Morda je slovenski javnosti manj znano, a težave z volkovi imajo tudi v Nemčiji.
Vse več ljudi je pripravljeno za brskanje za volčjimi iztrebki plačati več, kot stanejo počitnice na Antilih.
Po zadnjih podatkih, tako pravi v intervjuju za Deutsche Welle znani nemški biolog in raziskovalec volkov Peter Sürth, živi v gozdovih 73 tropov z 800 do 1000 volkovi, zaradi katerih mnogi kmetje, podobno kot pri nas, pritiskajo na politiko, naj se odloči za korenitejše ukrepe.
Nemška okoljska ministrica Svenja Schulze FOTO: REUTERS
In nemška vlada se je delno uklonila zahtevam živinorejcev. Maja letos so sprejeli predlog zakona, ki ga mora seveda potrditi še parlament, po katerem bodo lahko kmetje, ob predhodni odobritvi deželnih oblasti – ustrelili volkove, ki bodo povzročali resno škodo rejcem drobnice ali govedi.
Leto dni političnih debat
Tudi v Nemčiji so do te rešitve, za katero je okoljska ministrica Svenja Schulze dejala, da »rešuje probleme tam, kjer nastanejo, sicer pa volkovi ostajajo zaščitena vrsta kot doslej«, potrebovali kar eno leto debat, političnega in strokovnega prepričevanja in na koncu sprejeli kompromis, ki je na eni strani bolj zadovoljil interese živinorejcev, na drugi pa manj okoljevarstvene skupine, ki negodujejo, da je opredelitev t. i. resne škode, ki je po zakonu potrebna za odstrel volka, preveč ohlapna.
Ljudi poskušajo spodbuditi k tolerantnosti do volkov, saj ta narašča bolj, ko spoznamo njihov način življenja in obnašanje.
In medtem ko so nemški živinorejci malce pomirjeni zaradi novih političnih predlogov za reševanje volčjega vprašanja, so posamezniki, ki so vnovično naseljevanje volkov v Nemčiji videli kot poslovno priložnost, bolj zaskrbljeni. Med njimi sta Barbara in Kenny Kenner, ki sta v vrnitvi volkov v gozdove Spodnje Saške videla priložnost in naredila dober posel. Kennerjeva imata namreč ekološki hotel in za goste sta poleg drugih aktivnosti v naravnem okolju organizirala tudi ogled volkov. Mnogim gostom sicer ne uspe videti zdaj najhujših divjih zveri v Nemčiji, saj se volkovi izogibajo srečanju z ljudmi, iščejo pa njihove sledi, kar je za mnoge goste dovolj vznemirljivo.
Nagrada za idejo
Poslovni zadetek v polno je organiziranje otrok v majhne volčje trope, kjer se igrajo in oponašajo zveri v okolici hotela, dokler starši po gozdu iščejo prave volkove. Barbara Kenner je za Deutsche Welle dejala, da se je na začetku bala, kako bodo gostje sprejeli to hotelsko ponudbo, a je bila njena skrb odveč. Ljudje so naravnost navdušeni nad njihovo ponudbo in njihov volčji paket je bil nagrajen z najvišjo nemško turistično nagrado zlato palmo. »Ljudje so še vedno fascinirani nad volkovi, malce zaradi strahu, zaradi nevednosti in nepoznavanja,« še dodaja Kennerjeva.
IB title 11800
evrov stane iskanje volkov po gozdovih.
evrov stane iskanje volkov po gozdovih.
A vsem v Nemčiji ni pogodu uspeh, ki sta ga s svojo ponudbo doživela Kennerjeva. Oblikoval se je protivolčji lobi in lastnika zdaj napada s sovražnimi in izmišljenimi zapisi na družabnih omrežjih. Nekateri nasprotniki volkov so se celo prijavili na njuno volčjo turo in na njej provocirali in izzivali zlasti Kennyja Kennersa, ki sicer vodi izlete z iskanjem volkov po gozdovih okoli hotela Kenners LandLust pri mestecu Dübbekold.
Brskanje za iztrebki
Podobne težave ima Matthias Hammer, vodja raziskovanj pri mednarodni nevladni organizaciji Biosphere Expeditions (BE), kjer so prav tako začeli uspešne ture po gozdovih Saške. Skupine ljudi, ki za takšno avanturo plačajo tudi po 1800 evrov, po gozdovih iščejo največkrat posušene iztrebke, ki jih potem v BE preiščejo in ugotavljajo način prehranjevanja volkov. Hammer pravi, da v nobenem od teh iztrebkov še niso našli ostankov kakšne domače živali.
73
tropov z 800 do 1000 volkovi se te dni potika po nemških gozdovih.
tropov z 800 do 1000 volkovi se te dni potika po nemških gozdovih.
Ugotavljajo pa, da se število iztrebkov iz leta v leto veča, kar pomeni, da se povečuje število teh zveri. Postal je tarča nasprotnikov, ne samo lokalnih živinorejcev in lovcev, temveč tudi politikov, zlasti tistih, pravi, »ki bi radi s svojim kričanjem proti volkovom prejeli kak populistični glas več«. Hammer opozarja, da je zanimivo, da ljudje ne vidijo priložnosti. »Če je vse več ljudi pripravljenih za brskanje za volčjimi iztrebki plačati več, kot stanejo počitnice na Antilih, zelo malo ljudi v lokalnem okolju volkove še vedno vidi kot nevarnost, in ne kot izziv in priložnost,« še pravi Hammer.
Volčji center
A zanimivo je, da proti tem zverem začenjajo nastopati tudi tisti, za katere bi menili, da bi morali biti na drugi strani. Predsednik združenja ljubiteljev narave iz Schwarzwalda Georg Keller je pred časom presenetil z izjavo, da razume živinorejce, zakaj so tako naravnani proti volkovom. »Volkovi pospešujejo propad ruralnih območij, ker kmetje zaradi njih opuščajo kmetovanje. Planinarjenje in sprehodi po naravi zato postajajo čedalje manj atraktivne dejavnosti.«
V Nemčiji so volkove iztrebili že konec 19. stoletja, potem pa so se okoli leta 2000, ko so med iskanjem novega življenjskega prostora ugotovili, da ni več fizičnih ograj na meji z Nemčijo, začeli naseljevati iz Poljske. Zato je zdaj največ volkov prav v nekdanji Vzhodni Nemčiji, v deželah Saška in Brandenburg. V Nemčiji so bili do letošnjega poletja strogo zaščitena vrsta, čeprav so zanje najbolj nevarne ceste. Po podatkih nemških oblasti naj bi jih od leta 2000 najmanj 140 poginilo zaradi posledic trka z avtomobilom ali vlakom. Le osem naj bi jih v zadnjih dvajsetih letih protizakonito ustrelili.
Drugačen pristop so ubrali v bližini Bremna na severu Nemčije, kjer so odprli volčji center. Veliko gozdno parcelo so obdali z žičnato ograjo in tam naselili trop volkov. Ljudje hodijo množično opazovat volkove, saj, kot pravijo v centru, mnogi jih poznajo samo iz pravljice o Rdeči kapici. V centru prirejajo izobraževalne tečaje za živinorejce, ki mislijo, da volkovi ogrožajo njihove živali. S tem poskušajo ljudi spodbuditi k tolerantnosti do teh zveri, saj ta narašča bolj, ko spoznamo njihov način življenja in obnašanje.
