Za brezdomce je električar pretekel 4000 kilometrov

Knčno je spet doma, si je oddahnil Nedd Brockman, a počitka in miru se še ne more nadejati prav kmalu. Avstralec je namreč v središču medijske pozornosti, vse odkar je pritekel v cilj na znameniti plaži Bondi v Sydneyju: premagal je 4000 kilometrov čez avstralsko celino, s svojim podvigom pa je zbral poldrugi milijon dobrodelnih sredstev. Ta bo izročil brezdomcem, je po 46 dneh neverjetnega izziva pojasnil junaški tekač.

Telo preživelo pekel

Doma so ga pričakale množice oboževalcev, ki jim je na slovesnem sprejemu zaupal, da še ne zmore zbrati svojih misli. Poleg tega, da je 23-letnik neznansko izčrpan, je olajšan, da je znova v objemu domačih, obenem pa je nadvse vznemirjen in navdušen, da je njegov podvig pritegnil toliko pozornosti in zbral toliko denarja za plemenit namen. »Rad se postavljam pred različne preizkušnje in premikam meje mogočega,« je svojo odločitev za tek čez celino razložil medijem, »obenem pa prijetno združim s koristnim in še komu pri tem pomagam.«

Na plaži Bondi so ga pričakali številni podporniki. FOTO: Twitter

To ni Brockmanov prvi veliki izziv, pred dvema letoma je v 50 dneh pretekel 50 maratonov in zbral skoraj sto tisočakov za Rdeči križ, a tokratni projekt je bil vendarle nekaj posebnega. »Ves čas sem se počutil dobro, no, razen bolečine v kolenih, zaradi katere še nihče ni umrl, nisem imel večjih težav. Včasih me je pošteno peklo v mišicah, zato sem del poti raje prehodil, a če se glava ne preda, se tudi telo ne bo. Pretekel sem tudi po 100 kilometrov na dan,« je pojasnil Brockman, ki si zdaj zdravi žulje in počiva po neverjetnem dosežku, a priznava, da ima hude težave s spanjem, telo pa ga šele zdaj opozarja, da je preživelo pekel.

Avstralski mediji niso skoparili z objavami o drznem tekaču, po poklicu električarju, prav tako so o njem nenehno krožile objave po družabnih medijih, kjer so se denarci hitro in vztrajno kopičili, do Brockmanovega cilja so tako dosegli neverjetno vsoto. Da bo to namenil brezdomcem, se je odločil že dolgo pred startom. »Redno sem tekel po aveniji mimo zbirališč brezdomcev, nikoli nisem vedel, kako naj jim pristopim. Ali naj se z njimi pogovarjam ali jih kar ignoriram? Nato sem jih začel spoznavati, prinesel sem jim tudi hrano, oblačila ... Ugotovil sem, da lahko naredim zanje veliko več, in upam, da jim bodo zbrana sredstva olajšala vsakdanjik.«