VESOLJE
Za ležanje v postelji 16.500 evrov
Zavoljo zdravja astronavtov bodo znanstveniki raziskovali vpliv umetne težnosti. Dva meseca bo 24 prostovoljcev prikovanih na posteljo, leže bodo jedli in kakali.
Odpri galerijo
Študijska postelja
Sanjska služba: ležite v postelji in ste za to še plačani. Ne, ni šala. Ameriška vesoljska agencija Nasa prostovoljcem za dva meseca v postelji ponuja 16.500 evrov, s tem početjem bodo namreč, pravijo pri agenciji, močno pomagali znanstvenikom pri zmanjšanju vpliva vesoljskega potovanja na astronavte. Po 60-dnevni raziskavi bodo imeli še 29 dni za okrevanje.
Prostovoljci, moški in ženske, bodo razdeljeni v dve skupini, vse bodo morali početi leže: brati, klepetati, jesti, pa tudi lulati in kakati. Na voljo bodo imeli televizor in še kaj drugega, s čimer bodo preganjali dolgčas.
Raziskovalci bodo s projektom, ki ga bosta skupaj opravili Nasa in Evropska vesoljska agencija (ESA) v nemškem vesoljskem centru v Kölnu, ugotavljali, kako vesoljski polet vpliva na človekovo telo.
»Ta študija nam bo omogočila vpogled v mišično atrofijo, ki jo povzročajo breztežnostno stanje in drugi stresorji, kot so na primer kozmično sevanje, izolacija, prostorske omejitve,« je dejala vodja raziskave Jennifer Ngo-Anh (ESA). »Da bi bile vesoljske misije še naprej mogoče, moramo kar najbolj zmanjšati najrazličnejše tveganje za zdravje,« je še dejala.
Raziskovalci bodo prostovoljce ves čas nadzorovali. FOTOgrafiji: ESA
Prostovoljci, moški in ženske, bodo razdeljeni v dve skupini, vse bodo morali početi leže: brati, klepetati, jesti, pa tudi lulati in kakati. Na voljo bodo imeli televizor in še kaj drugega, s čimer bodo preganjali dolgčas.
Raziskovalci bodo s projektom, ki ga bosta skupaj opravili Nasa in Evropska vesoljska agencija (ESA) v nemškem vesoljskem centru v Kölnu, ugotavljali, kako vesoljski polet vpliva na človekovo telo.
Raziskava bo trajala 60 dni, prostovoljci pa bodo imeli za okrevanje še dodatnih 29 dni.
»Ta študija nam bo omogočila vpogled v mišično atrofijo, ki jo povzročajo breztežnostno stanje in drugi stresorji, kot so na primer kozmično sevanje, izolacija, prostorske omejitve,« je dejala vodja raziskave Jennifer Ngo-Anh (ESA). »Da bi bile vesoljske misije še naprej mogoče, moramo kar najbolj zmanjšati najrazličnejše tveganje za zdravje,« je še dejala.
