Za nekoga nadloga, za drugega zaklad: našli uš na 3700 let starem glavničku iz slonovine
Uši so trdovratna nadloga in zdi se, da jih je nemogoče izkoreniniti. A ta mala bitja so naši spremljevalci vse od začetka in biologi ter drugi znanstveniki lahko z njihovo pomočjo dobijo vpogled v prazgodovino človeštva.
Pred dnevi so se denimo razveselili najdbe 10.000 let stare uši ob posmrtnih ostankih neznane deklice v Braziliji, uš pa so našli tudi na 3700 let starem glavničku iz slonovine, ki so ga nekoč uporabljali za odstranjevanje teh nadležnih živali. Najdba je toliko bolj posebna, ker je na glavničku vklesan napis, kaj natanko sporoča, še niso ugotovili, domnevno pa gre za najstarejši znani stavek, zapisan v kateri od abeced.
Najbolj dragocena najdba
A za biologe, genetike in antropologe je najbolj dragocena najdba uš, saj vsebuje ogromno genskega materiala, ki jim bo pomagal odgovoriti na nekatera najpomembnejša vprašanja o razvoju naše vrste. Molekularna biologinja Marina Ascunce že leta analizira in primerja DNK starodavnih uši, ki ji jih prinašajo raziskovalci z vseh koncev sveta. Analizirala je že genske zapise 274 uši iz različnih obdobij zgodovine in pravi, da je z njihovo pomočjo dobila odličen vpogled v razvoj naše vrste.
»Uši so se več milijonov let razvijale skupaj z nami. Ko so prvi anatomsko sodobni ljudje zapustili afriško celino, so to skupaj z njimi storile tudi uši, nato so se selile z glave na glavo, z rase na raso in pri tem so se spreminjale tudi same,« je pojasnila Ascuncejeva. Njene raziskave so med drugim razkrile, da obstajata dve gensko povsem različni skupini uši, paritve med njima pa so bile izredno redke, zato so najdbe teh tako imenovanih hibridnih uši za raziskovalce še posebej dragocene.
Našli so jih predvsem v Severni in Južni Ameriki, kar si Marina Ascunce in njeni kolegi razlagajo kot rezultat mešanja Evropejcev in ameriških staroselcev. Gre za neverjetno odkritje, ki osvetljuje osvajanje ameriške celine, predvsem stike med enimi in drugimi.
