AFGANISTAN
Za glavo operativca Al Kaide v Kabulu pet milijonov dolarjev
Najbolj iskani organizator talibanov in operativec Kalil Hakani se je vrnil v Kabul.
Odpri galerijo
V Kabulu se mudi Kalil Hakani, ki ga iščejo ZDA, za njegovo izročitev pa so pripravljene plačati pet milijonov dolarjev. Stric namestnika vodje talibanov Siradžusdina Hakanija je v petek vodil molitev v eni od mošej v Kabulu, piše britanski BBC. Še en vidnejši član mreže Hakani Anas Hakani naj bi bil prav tako že v Kabulu, kjer se je srečal z nekdanjim predsednikom Hamidom Karzajem in vodjo visokega sveta za spravo Abdulahom Abdulahom.
Mreža Hakani je ena najmočnejših iskrajnih skupin, s katero so v zadnjih letih povezali večino nasilnih napadov proti afganistanskim silam in zahodnim zaveznikom. Po pričakovanjih bodo igrali pomembno vlogo v novem režimu.
Medtem je v Kabul na pogovore o vzpostavitvi nove afganistanske vlade prišel soustanovitelj talibanov in eden njihovih najvišjih predstavnikov mula Abdul Gani Baradar.
Baradar je bil eden najbolj zaupanja vrednih sodelavcev ustanovitelja in prvega vodje talibanov mule Omarja. Najprej se je boril proti sovjetskim četam med invazijo države na Afganistan, kasneje pa je bil eden najpomembnejših poveljnikov talibanov. Po invaziji ZDA leta 2001 in propadu talibanske vlade se je Baradar boril proti silam zahodne koalicije. Leta 2010 so ga pakistanske in ameriške posebne službe ujele na jugu Pakistana.
Leta 2018 je bil izpuščen iz zapora. Posebni odposlanec ZDA za Afganistan Zalmay Khalilizad je kasneje povedal, da so njegovo izpustitev zahtevale ZDA. Februarja 2020 je v imenu talibanov v Dohi podpisal mirovni sporazum z ZDA za končanje ameriške vojaške prisotnosti v Afganistanu. Pogovarjal se je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in se večkrat srečal z nekdanjim državnim sekretarjem ZDA Mikom Pompeom. V skladu s sporazumom so se morali Američani umakniti iz Afganistana, talibani pa opustiti teroristične dejavnosti in začeti pogajanja z vlado v Kabulu.
Mreža Hakani je ena najmočnejših iskrajnih skupin, s katero so v zadnjih letih povezali večino nasilnih napadov proti afganistanskim silam in zahodnim zaveznikom. Po pričakovanjih bodo igrali pomembno vlogo v novem režimu.
Soustanovitelj talibanov v Kabulu na pogovorih o oblikovanju vlade
Medtem je v Kabul na pogovore o vzpostavitvi nove afganistanske vlade prišel soustanovitelj talibanov in eden njihovih najvišjih predstavnikov mula Abdul Gani Baradar.
Baradar je bil eden najbolj zaupanja vrednih sodelavcev ustanovitelja in prvega vodje talibanov mule Omarja. Najprej se je boril proti sovjetskim četam med invazijo države na Afganistan, kasneje pa je bil eden najpomembnejših poveljnikov talibanov. Po invaziji ZDA leta 2001 in propadu talibanske vlade se je Baradar boril proti silam zahodne koalicije. Leta 2010 so ga pakistanske in ameriške posebne službe ujele na jugu Pakistana.
Leta 2018 je bil izpuščen iz zapora. Posebni odposlanec ZDA za Afganistan Zalmay Khalilizad je kasneje povedal, da so njegovo izpustitev zahtevale ZDA. Februarja 2020 je v imenu talibanov v Dohi podpisal mirovni sporazum z ZDA za končanje ameriške vojaške prisotnosti v Afganistanu. Pogovarjal se je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in se večkrat srečal z nekdanjim državnim sekretarjem ZDA Mikom Pompeom. V skladu s sporazumom so se morali Američani umakniti iz Afganistana, talibani pa opustiti teroristične dejavnosti in začeti pogajanja z vlado v Kabulu.