Otrok ne želi dati v šolo: »Kaj je tako krasnega pri tem, da ima človek službo?«

Dvaintridesetletna Američanka Taylor Morgan je dolgo delala kot učiteljica na osnovni šoli, a to ji je, kot je dejala sama, iz telesa izsesalo zadnji košček duše. Tako je pred leti pustila službo ter se z možem in tremi otroki preselila v oddaljeni del zvezne države Arkansas. Morganovi sta se šola in celoten izobraževalni sistem tako zamerila, da svojih otrok »niti slučajno« ne namerava izpostaviti »travmatični izkušnji institucionalnega izobraževanja«.

Ker ima mnogo izkušenj s poučevanjem in seveda tudi znanja, vse tri šola sama, a pravi, da suhoparnim informacijam, na katerih je poudarek v običajnih šolah, namenja bolj malo pozornosti. Veliko bolj pomembno se ji namreč zdi, da se otroci, stari so pet, tri in eno leto, naučijo preživetja, tudi v divjini, namesto zapletene matematike pa jih raje uči kuhanja.

Je pogosta tarča kritik

»Kot učiteljica sem spoznala sistem od znotraj in ugotovila, da to ni zame, to ni prava poklicna pot niti ni to pot, ki jo želim za svoje otroke. Šola ubije ustvarjalnost in duha, obenem pa mladih ne nauči prav nič koristnega. Raje vidim, da znajo moji fantje zaklati in pripraviti piščanca za večerjo kot recitirati Shakespeara,« pravi Morganova, ki je zaradi svojih pogledov pogosto tarča kritik.

Ljudje jo imajo med drugim za sanjačico, ki otrokom uničuje prihodnost, saj da brez formalne izobrazbe in določenih znanj nikoli ne bodo dobili službe. Tovrstnim dvomljivcem Taylor odgovarja: »Kaj je tako krasnega pri tem, da ima človek službo? Jaz sem jo imela in sem bila nesrečna, zdaj je nimam in počutim se odlično. Ko znaš preživeti od tistega, kar ti nudi Zemlja, ne potrebuješ denarja, a tega v šolah ne učijo, saj bi svetovne ekonomije propadle.«