Za nov šarm 250 milijonov
Parižani bi obnovili znamenite Elizejske poljane. Vsak dan 100.000 pešcev.
Odpri galerijo
Elizejske poljane niso več, kar so bile. V pločnikih zevajo razpoke, drevesa ob tlakovanem cestišču se trudijo preživeti na enem najbolj onesnaženih območij v francoski prestolnici. Zdaj so lokalni vodje razkrili ambiciozen projekt, ki bo 1,9 kilometra dolgim Elizejskim poljanam povrnil nekdanjo slavo, vreden pa je neverjetnih 250 milijonov evrov.
»Pogosto jim pravijo najlepša avenija na svetu, a tisti, ki tu vsak dan delamo, ne mislimo tako. Elizejske poljane so polne obiskovalcev, vse več je trgovin in lokalov in podjetij, ki si želijo biti tu, Francozi, Parižani pa menimo, da je ulica malo iztrošena,« pravi Jean-Noël Reinhardt, predsednik odbora Elizejske poljane, ki predstavlja vse, ki živijo in delajo ob ulici (ta teče od Slavoloka zmage do trga Place de la Concorde); svoje načrte bodo predstavili kandidatom, ki se bodo prihodnjega januarja pomerili na mestnih volitvah.
Že zdaj pa je jasno, da bo za prenovo potreben državni in tudi zasebni denar, je dejal novinarjem. »Zadnja obnova je bila pred 25 leti, Elizejske poljane morajo v korak s časom, 21. stoletjem. Modernizirati jih je treba in spodbuditi Parižane, da se bodo vrnili,« je prepričan.
Elizejske poljane so bile mešanica močvirja in vrtičkov, André Le Nôtre, vrtnar Ludvika XIV., Sončnega kralja, pa se je domislil široke promenade, vzdolž katere se vije vrsta brestov, sprva je ulica nosila ime Grand Cours, leta 1709 pa so jo poimenovali Elizejske poljane in jo podaljšali, do konca stoletja je bila priljubljen kraj za sprehode in piknike.
Mesto je prav tam proslavilo osvoboditev izpod nacizma, zmage na svetovnih prvenstvih tja še vedno pritegnejo množice, a šarm je zbledel. Danes je avenija še najbolj znana po dragih kavarnah, luksuznih trgovinah in komercialnih najemninah, ki so med najvišjimi na svetu, po vsakoletni vojaški paradi ob dnevu državnosti, nedavno pa so se prav tam bili najnasilnejši spopadi med rumenimi jopiči in policisti.
Raziskave kažejo, da se vsak dan po ulici sprehodi 100.000 pešcev, 72 odstotkov je turistov, pravi arhitekt Philippe Chiambaretta, čigar podjetje je naredilo načrt obnove; na uro se po cesti zapelje povprečno 3000 avtomobilov, zrak na tistem območju je bolj onesnažen kot obvoznica okoli prestolnice. Poskrbeti je treba, da bo ulica ne le všečna, ampak tudi ekološka, pravi Chiambaretta: »Od začetka je bila namenjena ljudem, ne bi smela biti le luksuzna avenija.«
Ambiciozni načrt obnove tako predvideva za polovico manj prostora za vozila, več dreves in bolj estetsko rabo komercialnega prostora, na primer terase. Radi bi, da bi bila ulica bolj prijazna do pešcev, vse do bližnje Sene, promet pa bi speljali skozi predor. »Želimo, da bi Elizejske poljane ostale turistična destinacija, da bi turisti še prihajali, a želimo tudi, da se vrnejo Parižani, ki so nekoč prihajali,« dodaja Reinhardt.
Načrti za obnovo avenije niso novi, a ker se mesto pripravlja na skorajšnje olimpijske igre (2024), bo najslavnejša pariška ulica morda vendarle deležna prenove, vsaj delno. Načrte mora potrditi in odobriti mestna občina, mestna hiša pa se je komentarja vzdržala.
»Pogosto jim pravijo najlepša avenija na svetu, a tisti, ki tu vsak dan delamo, ne mislimo tako. Elizejske poljane so polne obiskovalcev, vse več je trgovin in lokalov in podjetij, ki si želijo biti tu, Francozi, Parižani pa menimo, da je ulica malo iztrošena,« pravi Jean-Noël Reinhardt, predsednik odbora Elizejske poljane, ki predstavlja vse, ki živijo in delajo ob ulici (ta teče od Slavoloka zmage do trga Place de la Concorde); svoje načrte bodo predstavili kandidatom, ki se bodo prihodnjega januarja pomerili na mestnih volitvah.
Že zdaj pa je jasno, da bo za prenovo potreben državni in tudi zasebni denar, je dejal novinarjem. »Zadnja obnova je bila pred 25 leti, Elizejske poljane morajo v korak s časom, 21. stoletjem. Modernizirati jih je treba in spodbuditi Parižane, da se bodo vrnili,« je prepričan.
Elizejske poljane so bile mešanica močvirja in vrtičkov, André Le Nôtre, vrtnar Ludvika XIV., Sončnega kralja, pa se je domislil široke promenade, vzdolž katere se vije vrsta brestov, sprva je ulica nosila ime Grand Cours, leta 1709 pa so jo poimenovali Elizejske poljane in jo podaljšali, do konca stoletja je bila priljubljen kraj za sprehode in piknike.
Mesto je prav tam proslavilo osvoboditev izpod nacizma, zmage na svetovnih prvenstvih tja še vedno pritegnejo množice, a šarm je zbledel. Danes je avenija še najbolj znana po dragih kavarnah, luksuznih trgovinah in komercialnih najemninah, ki so med najvišjimi na svetu, po vsakoletni vojaški paradi ob dnevu državnosti, nedavno pa so se prav tam bili najnasilnejši spopadi med rumenimi jopiči in policisti.
Raziskave kažejo, da se vsak dan po ulici sprehodi 100.000 pešcev, 72 odstotkov je turistov, pravi arhitekt Philippe Chiambaretta, čigar podjetje je naredilo načrt obnove; na uro se po cesti zapelje povprečno 3000 avtomobilov, zrak na tistem območju je bolj onesnažen kot obvoznica okoli prestolnice. Poskrbeti je treba, da bo ulica ne le všečna, ampak tudi ekološka, pravi Chiambaretta: »Od začetka je bila namenjena ljudem, ne bi smela biti le luksuzna avenija.«
Ambiciozni načrt obnove tako predvideva za polovico manj prostora za vozila, več dreves in bolj estetsko rabo komercialnega prostora, na primer terase. Radi bi, da bi bila ulica bolj prijazna do pešcev, vse do bližnje Sene, promet pa bi speljali skozi predor. »Želimo, da bi Elizejske poljane ostale turistična destinacija, da bi turisti še prihajali, a želimo tudi, da se vrnejo Parižani, ki so nekoč prihajali,« dodaja Reinhardt.
Elizejske poljane ne bi smele biti le luksuzna avenija, saj so bile vedno namenjene ljudem.
Načrti za obnovo avenije niso novi, a ker se mesto pripravlja na skorajšnje olimpijske igre (2024), bo najslavnejša pariška ulica morda vendarle deležna prenove, vsaj delno. Načrte mora potrditi in odobriti mestna občina, mestna hiša pa se je komentarja vzdržala.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
15:15
Sedem zakonov obilja