MED SORODNIKI
Za slabo kraljevanje krivi geni
Evropski vladarji so se nekoč poročali s sorodniki. Oče in mama španskega monarha sta bila stric in nečakinja.
Odpri galerijo
Juan Carlos in njegov sin Felipe sta potomca prvega španskega kralja iz rodbine Burbonov. FOTO: Juan Medina/Reuters
Nekoč so bile poroke med sorodniki nekaj povsem običajnega, v vladajočih krogih celo zaželenega. Le tako so namreč bogastvo in moč lahko zadržali znotraj določenih krogov, hkrati je bilo nezaželeno, da bi se ljudje modre krvi poročali z običajnimi smrtniki, zato so imeli močno omejeno izbiro življenjskih sopotnikov.
Dokler sta bila mož in žena daljna sorodnika, večjih težav ni bilo, zgodilo pa se je tudi, da sta se vzela denimo bratranec in sestrična, ali, kot v primeru staršev nekdanjega španskega kralja Karla II., stric in nečakinja. Posledično so imeli otroci takšnih parov veliko zdravstvenih težav, mnogo jih je kmalu po rojstvu umrlo, mešanje dveh zelo podobnih genskih zapisov se je pogosto odražalo tudi v nižji stopnji inteligence.
Najslabše jo je pri tem odnesel prav omenjeni španski kralj, ki je deželi vladal med letoma 1665 in 1700. Njegova oče in mama sta bila kralj Filip VI. Španski in Mariana Avstrijska, stric in nečakinja, njuna oče in mama pa bratranec in sestrična, ki sta pripadala vplivni družini Habsburg, iz katere je izhajalo ogromno avstrijskih in španskih vladarjev.
Karel II. zaradi vseh porok med bližnjimi sorodniki, ki so se vrstile pred njegovim rojstvom, velja za kralja z najslabšim in najmanj raznolikim genskim zapisom v zgodovini, kar je vplivalo tako na njegov videz kot inteligenco. Prve besede je spregovoril šele pri štirih letih, shodil je štiri leta pozneje. Bil je neploden, njegov jezik pa je bil menda tako velik, da je težko govoril in se ves čas slinil. Ko je leta 1700 umrl star komaj 38 let, je mrliški oglednik ugotovil tudi, da je imel povsem uničena pljuča in nagnito črevo. Mnogi zgodovinarji, ki so preučevali dobo, v kateri je vladal Karel II., so ga opisali kot idiota, ki ni bil kos vlogi voditelja države.
V času njegovega vladanja je Španijo pestilo ogromno težav, od revščine in lakote do propada na področju kmetijstva in gospodarstva, tudi vojska je izgubila moč, kraljestvo pa veliko ozemlja. Večina zgodovinarjev se ob tem strinja, da je bilo to, da je Karel umrl brez naslednika, pravzaprav blagoslov, saj njegovi izredno slabi geni tako niso mogli živeti dalje.
Skupaj z njim pa se je končala tudi španska veja Habsburžanov in na oblast se je povzpela nova rodbina – Burboni. Ti so stoletja vladali Franciji, po Karlovi smrti, ko je nov španski kralj postal sin njegove polsestre Filip V., pa so svojo moč in vpliv še razširili. Potomec družine Burbon je tudi aktualni španski kralj Felipe.
Karel II. Španski je bil najslabši v zgodovini. FOTO: Wikipedia
Najslabše jo je pri tem odnesel prav omenjeni španski kralj, ki je deželi vladal med letoma 1665 in 1700. Njegova oče in mama sta bila kralj Filip VI. Španski in Mariana Avstrijska, stric in nečakinja, njuna oče in mama pa bratranec in sestrična, ki sta pripadala vplivni družini Habsburg, iz katere je izhajalo ogromno avstrijskih in španskih vladarjev.
Večina evropskih kraljevih družin ima skupnega prednika, britanskega kralja Jurija II. Njegovi otroci in vnuki so si za življenjske sopotnike izbirali kralje in kraljice iz drugih evropskih vladajočih rodbin in dandanes njegove potomce najdemo v britanski, nizozemski, luksemburški, švedski, norveški, danski, španski in monaški kraljevi družini.
Karel II. zaradi vseh porok med bližnjimi sorodniki, ki so se vrstile pred njegovim rojstvom, velja za kralja z najslabšim in najmanj raznolikim genskim zapisom v zgodovini, kar je vplivalo tako na njegov videz kot inteligenco. Prve besede je spregovoril šele pri štirih letih, shodil je štiri leta pozneje. Bil je neploden, njegov jezik pa je bil menda tako velik, da je težko govoril in se ves čas slinil. Ko je leta 1700 umrl star komaj 38 let, je mrliški oglednik ugotovil tudi, da je imel povsem uničena pljuča in nagnito črevo. Mnogi zgodovinarji, ki so preučevali dobo, v kateri je vladal Karel II., so ga opisali kot idiota, ki ni bil kos vlogi voditelja države.
38 let je bil star Karel II., ko je umrl.
V času njegovega vladanja je Španijo pestilo ogromno težav, od revščine in lakote do propada na področju kmetijstva in gospodarstva, tudi vojska je izgubila moč, kraljestvo pa veliko ozemlja. Večina zgodovinarjev se ob tem strinja, da je bilo to, da je Karel umrl brez naslednika, pravzaprav blagoslov, saj njegovi izredno slabi geni tako niso mogli živeti dalje.
Skupaj z njim pa se je končala tudi španska veja Habsburžanov in na oblast se je povzpela nova rodbina – Burboni. Ti so stoletja vladali Franciji, po Karlovi smrti, ko je nov španski kralj postal sin njegove polsestre Filip V., pa so svojo moč in vpliv še razširili. Potomec družine Burbon je tudi aktualni španski kralj Felipe.
