Za Titanik morda usoden polarni sij

Petnajstega aprila 1912 ponoči, ko se je potopil Titanik, se je na nebu lesketal polarni sij. Raziskovalci zdaj menijo, da bi geomagnetna nevihta, zaradi katere sij nastane, lahko zmotila navigacijo in komunikacijske sisteme ter ovirala reševanje in bila vzrok za smrt več kot 1500 potnikov. Tako vsaj meni neodvisna raziskovalka in fotografinja Mila Zinkova, ki je v reviji o vremenu Weather objavila novo študijo, ki bi lahko pojasnila vzrok za potop. O polarnem siju na območju, kjer se je ponesrečil Titanik, sicer poročajo tudi očividci.

Polarni sij je oblika sončne nevihte, ko Sonce izloča hitre tokove elektrificiranega plina, ki letijo proti Zemlji. Nekateri delci potujejo po magnetnih poljih in reagirajo s plini v naši atmosferi, zaradi česar se nebo zeleno, rdeče, vijoličasto ali modro lesketa. Kot pojasnjuje vesoljska agencija Nasa, lahko ti delci motijo električne in magnetne signale ter povzročajo prenapetost in nihanja. Solarna nevihta, ki je dovolj močna, da ustvari polarni sij, bi lahko zmotila kompase in brezžično komunikacijo na Titaniku ter bližnjih ladjah, ki so mu prihitele na pomoč.

O severnem siju na dan potopa Titanika v ladijskem dnevniku poroča drugi oficir z ladje RMS Carpathia James Bisset. Gre za ladjo, ki je rešila brodolomce. Severni sij je v svojih izpovedih omenjal tudi preživeli potnik Lawrence Beesley. Solarna nevihta bi lahko zmešala kompas. Že 0,5 stopinje bi bilo dovolj, da bi ladja skrenila iz smeri in se zaletela v ledeno goro, poudarja Zinkova. Tudi radijski signali so bili na dan potopa nenavadni. Z ladje RMS Baltic, ki je prav tako priplula na kraj nesreče, so poročali o tem, da Titanikovega signala SOS sploh niso slišali, prav tako ne odgovorov ljudi na ladji. Po eni od prvotnih teorij naj bi zmešnjavo signalov povzročil ljubiteljski radioamater, vendar pa, opozarja Zinkova, pred leti niso poznali učinka geomagnetnih neviht.



Čeprav se je Titanik potopil pred več kot 100 leti, zgodba o usodni vožnji s tragičnim koncem še vedno vzbuja radovednost. Predmeti s Titanika na dražbah dosegajo vrtoglave vsote, za ladijski jedilnik 14. aprila je neznani kupec leta 2015 odštel 74.000 evrov. Svetilka na baterije, ki je bila last enega od potnikov, je bila leta 2019 prodana za dobrih 52.500 evrov. Medtem ko je Titanikova slava še vedno takšna kot nekoč, pa se potopljena ladja hitro razkraja. Avgusta 2019 so se po 14 letih vanjo znova vrnili potapljači in odkrili, da je del, v katerem so bile sobe, močno naluknjan, poškodovali so ga mikrobi in sol.