Zadnja postaja papeževe zemeljske poti ne bo v Vatikanu, to je bazilika, ki mu je bila všeč (FOTO)
»Drugačni papež« Frančišek tudi v smrti odstopa od predhodnikov. Navadno so bili papeži pokopani v baziliki svetega Petra v Vatikanu, tam jih počiva 91, Frančišek pa si je za zadnje počivališče izbral baziliko Marije Snežne oziroma Marije Velike. S tem bo prvi papež v zadnjih nekaj več kot sto letih, ki bo pokopan zunaj Vatikana.
Papežu Frančišku je bila bazilika s skoraj tisočšeststoletno zgodovino še posebej pri srcu; tja se je namenil pred vsakim apostolskim potovanjem in po njem. Skupno jo je obiskal več kot stokrat ter tam pri najpomembnejši marijanski ikoni Salus Populi Romani molil k Devici Mariji, s katero je, kot je večkrat povedal, imel posebno vez.
Kjer bo zapadel sneg
Bazilika Marije Snežne (Santa Maria Maggiore), prva marijanska cerkev na Zahodu, stoji na enem od sedmih rimskih gričev, Eskvilinu, blizu glavne železniške postaje Termini ter kraja, kjer je nekoč stal tempelj rimske boginje Juno. Njena prva izvedba je bila zgrajena pod papežem Liberijem, ki naj bi se mu leta 358 s 4. na 5. avgust prikazala Marija ter mu naročila, naj ji, čeprav je bilo poletje, sezida cerkev na mestu, kjer bo takrat zapadel sneg. Od tod je dobila ime. Tako rekoč sočasno naj bi se Marija prikazala še patriciju Janezu, ki je gradnjo financiral.
Naj bo grob v zemlji, preprost, brez posebnega okrasja ter z napisom Franciscus.
Še danes se tega spominjajo tako, da vsakega 5. avgusta iznad oltarja v kapeli, kjer visi znamenita ikona, proti tlom poletijo beli cvetni lističi. Posebej za Salus Populi Romani, ki jo pripisujejo evangelistu Luku, je dal kapelo zgraditi papež Pavel V., papež Gregor I. pa je denimo k tej ikoni molil za prenehanje kuge. Častili so jo in ji darovali tudi drugi papeži, saj je, kot je razloženo na spletni strani bazilike, tesno povezana tako z njihovo identiteto kot z identiteto Rima.
Marija Snežna je poleg bazilik sv. Petra, sv. Janeza v Lateranu in sv. Pavla zunaj obzidja ena od štirih papeških in največja marijanska cerkev v Rimu s tamkaj najvišjim, kar 76-metrskim zvonikom, ter bronastimi svetimi vrati, odprtimi le v jubilejnih oziroma svetih letih, kot je letošnje. Čeprav se je njena struktura v stoletjih spremenila, je ohranila nekaj osnovnih elementov, med drugim so v njej grob slovitega baročnega kiparja Giana Lorenza Berninija ter relikvije, kot so posmrtni ostanki sv. Hieronima, apostola Mateja ter kosi Jezusovih jasli iz Betlehema. Posebej impozantni v njej so še starodavni mozaiki, masivne in marmorne strukture ter bleščeče zlat, bogato okrašen strop.
Frančišek bo osmi papež, ki bo tam pokopan. »Prosim, da se moj grob pripravi v pokopališki niši v stranskem hodniku med Pavlovo kapelo (kapelo Salus Populi Romani) in kapelo Sforza v baziliki, kot je prikazano na priloženem načrtu,« je zapisal v oporoki 29. junija 2022 ter dodal, naj bo grob v zemlji, preprost, brez posebnega okrasja ter z napisom Franciscus. »Naj Gospod podeli primerno nagrado vsem, ki so me imeli radi in še naprej molijo zame. Trpljenje, ki je zaznamovalo zadnji del mojega življenja, darujem Gospodu za mir na svetu in bratstvo med narodi,« je sklenil.
