Zadnji posnetek filozofa Nietzscheja ledeni kri v žilah (VIDEO)
25. avgusta 1900 je v 55. letu starosti umrl Friedrich Nietzsche, nemški filozof, eden najbolj ostrih kritikov zahodne civilizacije, kulture in krščanstva. Skovanka »Bog je mrtev« je zagotovo najbolj znan citat Nietzschejeve filozofije. Verjel je namreč, da zaradi napredka dobe razsvetljenstva bog ni več verodostojen vir absolutnih moralnih načel.
Prvotna diagnoza njegove smrti naj bi bil terciarni sifilis. Obstajajo pa tudi druge hipoteze in po filozofovi smrti se je razširila nenavadna zgodba.
Nenavadni dogodek v Torinu
Slavni nemški filozof Friedrich Nietzsche je 3. januarja 1889 v Torinu doživel popoln živčni zlom. Kaj točno ga je povzročilo, ni znano, toda zgodba, ki se je razširila po njegovi smrti, pravi, da je bil Nietzsche priča bičanju konja na trgu Piazza Carlo Alberto v Torinu. V nekem trenutku je pritekel do nesrečne živali, jo objel okoli vratu, nato pa se le zgrudil na tla, piše portal Vintage news.
Po dogodku je začel Nietzsche prijateljem pisati nenavadna pisma in jih je podpisal z »Dioniz«, čeprav imajo nekatera tudi »der Gekreuzigte«, kar pomeni »Križani«. Cosimu Wagnerju in Jakobu Burckhardtu je pošiljal kratka pisma, znana kot Pisma norosti.
»Kajfa sem dal vkleniti v okove. Poleg tega so me lani nemški zdravniki križali na zelo boleč način. Wilhelm, Bismarck in vsi drugi antisemiti so bili odpravljeni,« je bolni Nietzsche pisal nekdanjemu kolegu Burckhardtu. Poleg tega je ukazal nemškemu cesarju, naj odpotuje v Rim, kjer ga bodo ustrelili, in pozval vse evropske sile, naj vojaško ukrepajo proti Nemčiji.
Njegovo duševno bolezen so v skladu s takratnim medicinskim znanjem sprva diagnosticirali kot terciarni sifilis. Čeprav večina raziskovalcev Nietzschejevih del meni, da živčni zlom ni bil povezan z njegovo filozofijo, ga nekateri povezujejo z rivalstvom, ki ga je imel z Richardom Wagnerjem.
Ena od razlag njegove norosti je razraščanje meningioma orbite, ki je lahko vzrok za demenco. Po drugi strani pa nekateri strokovnjaki trdijo, da bi lahko bila norost posledica zastrupitve z živim srebrom, s katerim so tedaj zdravili sifilis. Večina strokovnjakov danes za opis Nietzschejevega stanja navaja »manično depresijo s periodičnimi psihozami, ki jim sledi demenca«.
To je zadnji znani posnetek Friedricha Nietzscheja. Upoštevajte, da je lahko za nekatere bralce moteč.
Nietzsche je v letih 1898 in 1899 utrpel najmanj dve možganski kapi, zaradi česar je ostal paraliziran, ni mogel hoditi ali govoriti. Potem ko je zbolel za pljučnico, ga je zadela še ena kap in avgusta 1900 je umrl.
Njegova sestra Elizabeta ga je pokopala poleg očeta v cerkvi Röcken bei Lützen v Nemčiji, njegov prijatelj in tajnik Gast pa je v posmrtnem govoru prerokoval, da bo njegovo ime za prihodnje generacije »sveto«.
