VESOLJE
Zadnji test pred poletom človeka
Psička Zvezdočka je pot v vesolje preživela. Pred 60 leti ji je sledil Jurij Gagarin.
Odpri galerijo
Sovjetski vesoljski strokovnjaki so želeli leta 1961 potrditi, da so tako raketa kot vesoljska ladja in tudi številne podporne enote, ki jih tak polet zahteva, tako daleč v svojih pripravah in razvoju, da se res lahko v kratkem času izpelje polet človeka, ki bi v vesolju enkrat obkrožil Zemljo.
Izvedli so poskus. Glede na prejšnji polet ni bilo nobenih bistvenih sprememb. Glavni potnik je bila spet psička, Zvezdočka, težka šest kilogramov. Potepinko, ki so jo našli na ulici, je poimenoval Jurij Gagarin. Na krovu je bila še lutka, oblečena v usnje; v njenih udih so bile niše, v njih pa različni biološki vzorci: miši, žabe, morski prašički, muhe, gobe, mikrobi, virusi in suha semena različnih rastlin. Vanjo sta bila vgrajena mikrofon in magnetofon za beleženje komunikacije med pilotom in nadzornim središčem na Zemlji.
Predlog za polet je podal Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze 15. marca 1961 in le dan pozneje dobil zeleno luč za izvedbo. Čeprav so imeli nekateri strokovnjaki določene pripombe, je padla odločitev, da 25. marca v vesolje poleti nova vesoljska ladja. Raketa Vostok je delovala tako, kot je bilo načrtovano, in je v devetih minutah istoimensko vesoljsko ladjo spravila v orbito, kjer se je planetu najbolj približala na 178 kilometrov in se od njega najbolj oddaljila na 248.
Potem ko je enkrat obkrožila planet, se je vključil zaviralni motor, nato sta se ločila pristajalni in servisni modul. Pol ure zatem so zemeljske spremljevalne postaje dobile signal, kar je pomenilo, da je modul uspešno pristal na določenem in ustreznem območju: našli so ga 60 kilometrov severovzhodno od mesta Sarapul. Potrdili so, da so živali na krovu potovanje preživele. Tako je poročal sovjetski tisk, ki je že namigoval, da je to zadnji vesoljski polet take vrste.
Pristajalni modul je bil ožgan, vendar nepoškodovan, nekaj kilometrov stran so našli tudi nepoškodovano lutko. 28. marca se je psička Zvezdočka vrnila v Moskvo, pozneje jo je na posebni tiskovni konferenci domačim in tujim poročevalcem skupaj s psičko Černuško predstavil podpredsednik Sovjetske akademije znanosti Aleksandr Topčijev.
Čeprav je polet bolj ali manj potekal brezhibno, se med vstopom v atmosfero spet niso ločile vezi med pristajalnim in servisnim delom, dokler jih ni prežgala visoka temperatura. In znova so posneli površino planeta.
Med rednim sestankom 29. marca so vsi strokovnjaki potrdili, da so pripravljeni na polet, in o tem tudi poslali povzetek centralnemu komiteju partije SZ. Tam so predlagali, da se polet človeka izvede med 10. in 20. aprilom 1961, kar je sprejel in potrdil tudi prezidij centralnega komiteja SZ 3. aprila 1961. Gagarin je kot prvi človek v vesolje poletel 12. aprila 1961.
Izvedli so poskus. Glede na prejšnji polet ni bilo nobenih bistvenih sprememb. Glavni potnik je bila spet psička, Zvezdočka, težka šest kilogramov. Potepinko, ki so jo našli na ulici, je poimenoval Jurij Gagarin. Na krovu je bila še lutka, oblečena v usnje; v njenih udih so bile niše, v njih pa različni biološki vzorci: miši, žabe, morski prašički, muhe, gobe, mikrobi, virusi in suha semena različnih rastlin. Vanjo sta bila vgrajena mikrofon in magnetofon za beleženje komunikacije med pilotom in nadzornim središčem na Zemlji.
Lutka je bila opremljena s senzorji za zaznavanje pospeška in sevanja ter posebno kamero, s katero so želeli snemati površino planeta, kar je uspelo pri prejšnjem poskusnem poletu. Predvideno je bilo tudi, da se postopek za pristanek začne v začetku druge orbite, ko se sproži delovanje zaviralne rakete. V primeru odstopanja od načrta predvidenega poleta naj bi se pristajalna enota s pomočjo posebnega sistema na krovu samodejno uničila.
Zgrešil predvideni kraj pristanka
Predlog za polet je podal Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze 15. marca 1961 in le dan pozneje dobil zeleno luč za izvedbo. Čeprav so imeli nekateri strokovnjaki določene pripombe, je padla odločitev, da 25. marca v vesolje poleti nova vesoljska ladja. Raketa Vostok je delovala tako, kot je bilo načrtovano, in je v devetih minutah istoimensko vesoljsko ladjo spravila v orbito, kjer se je planetu najbolj približala na 178 kilometrov in se od njega najbolj oddaljila na 248.
Potem ko je enkrat obkrožila planet, se je vključil zaviralni motor, nato sta se ločila pristajalni in servisni modul. Pol ure zatem so zemeljske spremljevalne postaje dobile signal, kar je pomenilo, da je modul uspešno pristal na določenem in ustreznem območju: našli so ga 60 kilometrov severovzhodno od mesta Sarapul. Potrdili so, da so živali na krovu potovanje preživele. Tako je poročal sovjetski tisk, ki je že namigoval, da je to zadnji vesoljski polet take vrste.
Pristajalni modul je bil ožgan, vendar nepoškodovan, nekaj kilometrov stran so našli tudi nepoškodovano lutko. 28. marca se je psička Zvezdočka vrnila v Moskvo, pozneje jo je na posebni tiskovni konferenci domačim in tujim poročevalcem skupaj s psičko Černuško predstavil podpredsednik Sovjetske akademije znanosti Aleksandr Topčijev.
Čeprav je polet bolj ali manj potekal brezhibno, se med vstopom v atmosfero spet niso ločile vezi med pristajalnim in servisnim delom, dokler jih ni prežgala visoka temperatura.
Čeprav je polet bolj ali manj potekal brezhibno, se med vstopom v atmosfero spet niso ločile vezi med pristajalnim in servisnim delom, dokler jih ni prežgala visoka temperatura. In znova so posneli površino planeta.
Med rednim sestankom 29. marca so vsi strokovnjaki potrdili, da so pripravljeni na polet, in o tem tudi poslali povzetek centralnemu komiteju partije SZ. Tam so predlagali, da se polet človeka izvede med 10. in 20. aprilom 1961, kar je sprejel in potrdil tudi prezidij centralnega komiteja SZ 3. aprila 1961. Gagarin je kot prvi človek v vesolje poletel 12. aprila 1961.