DOBRODELNA AKCIJA
Zakaj je toliko ljudi plačalo za operacijo male Mile?
Družina je že odpotovala v Ameriko na zdravljenje.
Odpri galerijo
Zadnje dni je Hrvaško zajelo množično zbiranje sredstev za operacijo dveletne Mile. V nekaj dneh so v dobrodelni akciji zbrali 2,8 milijona dolarjev za njeno zdravljenje v ZDA. Mila je s starši včeraj odpotovala čez lužo.
Kot so izračunali na Hrvaškem, naj bi tako statistično vsak Hrvat, torej tudi otroci, za Milo vplačal dober evro. Dobrodelne akcije, kot je bila ta, ko se v nekaj dneh zbrali ogromno vsoto denarja, na Hrvaškem ne beležijo. Na hrvaškem portalu Index.hr so vprašali strokovnjake, zakaj se je toliko ljudi odločilo – z deležem zaslužka so sodelovali, frizerji, vulkanizerji ... – prispevati za njeno operacijo.
Profesorica Gordana Kuterovac Jagodić s katedre za razvojno psihologijo je za Index dejala, da je empatija do otroka, ki je v težkem zdravstvenem stanju, motivirala ljudi, da vplačajo denar za zdravljenje. Hkrati ljudje radi nekaj dobrega tudi naredijo, saj se po tem, ko nekomu pomagajo, na koncu tudi sami dobro počutijo.
»Pri tem naj bi nekatere motiviralo tudi nekakšno praznoverje in so pomislili: 'Joj, če bi se sam znašel v takih razmerah, bi si želel, da tudi meni pomagajo.' Ob tem je ljudi motivirala tudi razočaranost nad sistemom. Mnogi so to doživeli kot razočaranje in so se odločili z nakazili za operacijo pokazati, da sistem ne funkcionira, da bi se lahko nekaj naredilo za otroke, a se ne. Prav tako se je ustvaril kolektivni pritisk: če nisi sodeloval v akciji, nisi dovolj pogumen ali dober. Ko ljudje vidijo, da vplačujejo tudi tisti, ki nimajo denarja, se lažje poistovetijo,« je pojasnila profesorica.
Profesorica na katedri za zdravstveno in klinično psihologijo Anita Lauri Korajlija meni, da bi bila reakcija ljudi veliko slabša, če ne bi objavili Miline fotografije. »V tem primeru imate na eni strani iskrene ljudi, ki so povsem obupani, malega otroka s težko boleznijo in skupni cilj, ki ga sami ne morejo doseči. Vse je zelo odprto, iskreno in transparentno. Vsak od nas se lahko poistoveti z njihovo bolečino. Hkrati pa je za vse nas pomembno, da verjamemo, da živimo v svetu, v katerem so ljudje dobri in pripravljeni pomagati«.
Kot smo pisali v Slovenskih novicah, je dveletna Mila zbolela za levkemijo in umira. V Evropi je ne morejo več uspešno zdraviti oziroma pripisujejo zelo majhne možnosti uspeha, medtem ko bi ji utegnili pomagati čez lužo, v filadelfijski otroški bolnišnici, kjer izvajajo tudi eksperimentalne metode zdravljenja – nekatere so relativno uspešne.
Kot so izračunali na Hrvaškem, naj bi tako statistično vsak Hrvat, torej tudi otroci, za Milo vplačal dober evro. Dobrodelne akcije, kot je bila ta, ko se v nekaj dneh zbrali ogromno vsoto denarja, na Hrvaškem ne beležijo. Na hrvaškem portalu Index.hr so vprašali strokovnjake, zakaj se je toliko ljudi odločilo – z deležem zaslužka so sodelovali, frizerji, vulkanizerji ... – prispevati za njeno operacijo.
Profesorica Gordana Kuterovac Jagodić s katedre za razvojno psihologijo je za Index dejala, da je empatija do otroka, ki je v težkem zdravstvenem stanju, motivirala ljudi, da vplačajo denar za zdravljenje. Hkrati ljudje radi nekaj dobrega tudi naredijo, saj se po tem, ko nekomu pomagajo, na koncu tudi sami dobro počutijo.
»Pri tem naj bi nekatere motiviralo tudi nekakšno praznoverje in so pomislili: 'Joj, če bi se sam znašel v takih razmerah, bi si želel, da tudi meni pomagajo.' Ob tem je ljudi motivirala tudi razočaranost nad sistemom. Mnogi so to doživeli kot razočaranje in so se odločili z nakazili za operacijo pokazati, da sistem ne funkcionira, da bi se lahko nekaj naredilo za otroke, a se ne. Prav tako se je ustvaril kolektivni pritisk: če nisi sodeloval v akciji, nisi dovolj pogumen ali dober. Ko ljudje vidijo, da vplačujejo tudi tisti, ki nimajo denarja, se lažje poistovetijo,« je pojasnila profesorica.
Profesorica na katedri za zdravstveno in klinično psihologijo Anita Lauri Korajlija meni, da bi bila reakcija ljudi veliko slabša, če ne bi objavili Miline fotografije. »V tem primeru imate na eni strani iskrene ljudi, ki so povsem obupani, malega otroka s težko boleznijo in skupni cilj, ki ga sami ne morejo doseči. Vse je zelo odprto, iskreno in transparentno. Vsak od nas se lahko poistoveti z njihovo bolečino. Hkrati pa je za vse nas pomembno, da verjamemo, da živimo v svetu, v katerem so ljudje dobri in pripravljeni pomagati«.
Kot smo pisali v Slovenskih novicah, je dveletna Mila zbolela za levkemijo in umira. V Evropi je ne morejo več uspešno zdraviti oziroma pripisujejo zelo majhne možnosti uspeha, medtem ko bi ji utegnili pomagati čez lužo, v filadelfijski otroški bolnišnici, kjer izvajajo tudi eksperimentalne metode zdravljenja – nekatere so relativno uspešne.