Zaradi covida 19 v enem letu morda 200.000 več mrtvorojenih otrok

Vsakih 16 sekund se na svetu rodi mrtvorojeni otrok, kar pomeni skoraj dva milijona mrtvorojenih otrok vsako leto. Zaradi pandemije novega koronavirusa in prekinitve zdravstvenih storitev bi se lahko to število povečalo še za 200.000, v najnovejšem poročilu opozarjajo Unicef, Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), skupina Svetovne banke in oddelek ZN za prebivalstvo.

Velika večina mrtvorojenih otrok, 84 odstotkov, je v državah z nizkim in nižjim srednjim dohodkom. Lani so bili tako kar trije od štirih mrtvorojenih otrok (gre za otroke, rojene brez znakov življenja v 28. tednu ali kasneje) v podsaharski Afriki ali južni Aziji. Večino teh primerov bi lahko preprečili z ustreznimi rednimi pregledi v času nosečnosti in usposobljenim zdravstvenim osebjem ob porodu.

50-odstotno zmanjšanje zdravstvenih storitev zaradi pandemije bi lahko v obdobju enega leta v 117 državah z nizkim in srednjim dohodkom povzročilo skoraj 200.000 dodatnih mrtvorojenih otrok, kar je 11,1-odstoten porast. Glede na simulacijo, ki so jo za poročilo opravili raziskovalci z ameriške univerze Johnsa Hopkinsa, bi se lahko v 13 državah v enem letu število mrtvorojenih otrok povečalo celo za 20 odstotkov.

Še preden je pandemija povzročila motnje v zdravstvenih storitvah po svetu, je bilo le malo žensk v državah z nizkimi in srednjimi dohodki deležnih pravočasne in kakovostne oskrbe za preprečevanje mrtvorojenosti. Kljub napredku v zdravstvenih storitvah za preprečevanje ali zdravljenje vzrokov smrti otrok je bil napredek pri zniževanju stopnje mrtvorojenosti počasen.
Mrtvorojenost sicer ni problem le v revnih državah. V Sloveniji se je od leta 2000 do 2019 stopnja mrtvorojenosti znižala za 29 odstotkov – s 3,6 na 2,5 mrtvorojenega otroka na 1000 rojstev.