Zaradi ekstremnih temperatur se ribe v Jadranu kuhajo in čudno obnašajo, menijo poznavalci
Te dni so ponekod v Jadranskem morju zabeležili visoke temperature. Pri več kot 30 stopinjah Celzija je bilo vroče morje pri Mljetu, v Zadru so namerili 27,4, v Crikvenici pa je termometer kazal visoke 27,6 stopinje.
In medtem ko je za večino kopalcev ta temperatura izjemno prijetna za kopanje, še posebej za tiste, ki jih bolj zebe, številne raziskave kažejo, kako usodne posledice imajo lahko takšne temperature za morski ekosistem.
Kot je za Green.hr komentiral klimatolog Branko Grisogono z Oddelka za geofiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko v Zagrebu, raziskave kažejo, da je izginilo več kot 70 odstotkov koralnih grebenov. Ptice pa se zaradi vročinskih valov selijo v severnejše predele, številne biološke študije pa kažejo, da se tudi rastline širijo svoja rastišča vse bolj severno kot prej.
Ekstremno zmanjšanje staleža rib
»Hitrost spreminjanja temperature je tolikšna, da se semena določenih vrst preprosto ne morejo prilagoditi tovrstni zemlji. Zaradi tega se zmanjšuje biološka raznovrstnost, saj se številne vrste ne morejo prilagoditi. Tudi ribe se začnejo čudno obnašati,« pravi Grisogono.
Študija, ki jo je izvedla raziskovalna skupina britanske univerze, kaže, da lahko vročinski valovi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, resno prizadenejo ribe. Posledično bi to lahko povzročilo zmanjšanje staležev rib v morjih in oceanih.
Skupina raziskovalcev je namreč ustvarila model, ki je izdelal projekcije vpliva podnebnih sprememb na staleže rib, ribiško industrijo in ribiške skupnosti. Prišli so do zaključka: če ne bomo sprejeli nobenih ukrepov za zmanjšanje emisij CO2, je skupina predvidela, da bi v najslabšem primeru približno tri četrtine vseh ribjih vrst doživelo določen upad populacije v izjemno vročih letih.
Dodaten šok za sistem
Dr. William Cheung, glavni avtor študije ter profesor in direktor Inštituta za oceanografijo in ribištvo UBC (IOF), pravi: »Te ekstremne temperature bodo dodaten šok za preobremenjen sistem. Te temperaturne ekstreme je pogosto težko predvideti glede na to, kdaj in kje se pojavijo, zlasti na vročih točkah z omejeno zmogljivostjo za zanesljive znanstvene napovedi vpliva na ribištvo. To nepredvidljivost moramo upoštevati pri načrtovanju prilagajanja na dolgoročne podnebne spremembe,« poroča Oceanographic.
Poudarja, da moramo imeti mehanizme za rešitev tega problema. »Kar zadeva upravljanje ribištva, bi lahko ti mehanizmi vključevali zmanjšane ulovne kvote v letih, ko staleže rib prizadenejo ekstremne temperature, ali zaprtje prizadetih ribiških območij, da bi obnovili staleže rib,« trdi Cheung.
Ne smemo gledati fatalistično
Scenarij, da se ribji staleži začnejo drastično zmanjševati, ni tako navidezen. Kot smo priča že danes, so ta odkritja alarmantna. Kljub temu Grisogono umirja situacijo in trdi, da ne gre gledati fatalistično. »Moramo se prilagoditi novim okoliščinam, vendar je to bolj pasiven način. Aktivnejša pot pa bi bila neposredno ukvarjanje s podnebnimi spremembami - od proizvodnje energije do proizvodnje hrane, vendar je za to nujen tudi odziv politične oblasti,« trdi klimatolog.
To niso navadne poletne temperature
Spomnimo, v začetku julija so že dva dni zapored podirali svetovne temperaturne rekorde, ta teden pa bi se lahko letvica spet dvignila. Z drugimi besedami, prav zdaj smo priča najtoplejšim dnevom, ki so bili kdaj koli zabeleženi glede na povprečno temperaturo na svetu.
Grisogono je jasen – eden od pokazateljev, zakaj to niso »samo navadne poletne temperature«, je dejstvo, da različni deli sveta postavljajo rekorde. Ne gre samo za eno področje. »Prej je bilo vroče, ja, ampak takšne temperature se niso ponovile vsak teden ali vsakih deset dni in niso trajale tako dolgo. Podnebnih sprememb si ne morete razlagati izpod drevesa,« pojasnjuje profesor za Green.hr, poroča morski.hr.
