Zasežena največja jahta na svetu: toliko javnega denarja porabijo za njeno vzdrževanje
Sailing Yacht A, ki je z dolžino 143 metrov največja na svetu. Izdelali so jo leta 2015 v nemškem Kielu, njen lastnik pa je bil vse do lani ruski milijarder Andrej Melničenko. Njena vrednost je ocenjena na 450 milijonov evrov.
Trojamborno jadrnico, za katero je načrte pripravil Philippe Starck, poleg vetra poganja hibridni pogonski sistem dizlovih in električnih motorjev, velja pa za največjo zasebno jadrnico s pomožnim pogonom na svetu. Kljub skupni teži 12.558 bruto ton lahko doseže največjo hitrost 21 vozlov. Skupna površina jader znaša kar 3747 kvadratnih metrov. Posadka šteje prek 50 mož, navaja Wikipedija.
Velikanka nenavadnih oblik se zdi na morju kot ogromna ledena gora in je največje kadar koli zgrajeno tovrstno plovilo. Jadralna jahta ni le izjemnih oblik, takšne naj bi bile tudi njene tehnične lastnosti in vsebina, ki jo rekorderka skriva pod krovom. Menda naj bi bili med opremo hitri čolni, helikopter in celo podmornica. Opazovali smo jo lahko tudi že na naši obali. Novembra leta 2012 je namreč priplula v slovensko morje. Ob obisku je bil v njeni bližini fotografiran slovenski policijski čoln, tukaj lahko pogledate, kako je to izgledalo.
Marca lani pa so jahto A zasegli naši sosedi Italijani zaradi sankcij proti Rusiji in Rusom. Jahta je od takrat parkirana v suhem delu pristanišča v Trstu. Lastnik Melničenko ni zahteval lastništva, vse od zasega pa poteka pravna bitka, ki še ni končana. Medtem pa morajo Italijani poskrbeti za vzdrževanje tega gromozanskega plovila. To pa stane 10 odstotkov vrednosti jahte.
Zanjo skrbi ekipa 20 zaposlenih, stroške vzdrževanja pa krije italijanska država. Kot poroča portal Luxuey launches, strokovnjaki ocenjujejo, da za vzdrževanje mesečno potrebujejo 814.000 evrov.
Župan Trsta Roberto Dipiazza je ob tem povedal: »To je zapravljanje javnega denarja, sramota! Do danes je ta jahta našo državo stala več kot 7 milijonov evrov, ki jih nikoli ne bomo dobili nazaj, saj bodo našli način, kako dolga ne poplačati.« Ob tem je še dejal, da je dilema velika. Če plovilo vrnejo lastniku, bodo od njega zahtevali plačilo stroškov vzdrževanja, ki so ekscesni. Če pa se lastnik odloči plovilo prepustiti italijanski državi, bodo postavljeni pred vprašanje, kaj storiti s tako ladjo. Kdo bi sploh kupil tako ladjo?