ZDA ob »invaziji na Ukrajino« že začele blokado podjetij, Putin odgovarja
Ameriški predsednik Joe Biden je v torkovem nagovoru v Beli hiši dejal, da je Rusija začela »invazijo na Ukrajino«, in ob tem razkril sankcije, ki bi jih ZDA ob tem izrekle Rusiji. Med drugim je naznanil blokado dostopa Rusije do zahodnih finančnih trgov.
Predsednik ZDA je napovedal sankcije proti dvema ruskima finančnima ustanovama oziroma bankama ter sankcije za ruski državni dolg. To pomeni blokado ruskega dostopa do mednarodnih finančnih trgov in to, da Rusija ne bo več mogla izdajati oziroma financirati svojega dolga. Sankcije bodo ZDA uvedle tudi proti pripadnikom ruske elite in njihovim družinam.
Ustavili vir financiranja za Kremelj
Sankcije pa še niso tiste najhujše, ki jih imajo ZDA z evropskimi zavezniki na zalogi in se bodo stopnjevale v skladu s stopnjevanjem ruskih ukrepov proti Ukrajini.
Tako naj bi zaustavili projekt plinovoda Severni tok 2, kar je 11 milijard dolarjev vredna investicija. Iz ameriškega in evropskega finančnega sistema so prav tako povsem blokirali peto največje rusko finančno podjetje VEB (Vnešekonombank), ki je vir financiranja za Kremelj in ima 50 milijard dolarjev premoženja ter banko Promsvijazbank s 35 milijardami dolarjev premoženja, ki financira rusko vojsko. Predstavnik vlade je zagotovil, da so pripravljeni na enak ukrep tudi za druge ruske banke, med njimi banki Sberbank in VTB, ki imata skupaj 750 milijard dolarjev premoženja.
Rusko centralno banko in suverene sklade so odrezali od financiranja v ZDA in Evropi, Kremelj tam več ne more trgovati s svojim dolgom oziroma zbirati denarja.
Na mizi ostajajo tudi izvozne kontrole oziroma prepoved uvoza in izvoza. Predstavnik vlade je povedal, da je to ključni element mogočih odgovorov Rusiji s sankcijami. Gre za ključne tehnologije, ki jih Rusija potrebuje za svojo industriji in jih lahko dobi le od ZDA. Povedal je tudi, da Rusija izpada iz finančnih sistemov Zahoda ne more nadomestiti nikjer drugje, saj se tam nahaja večina globalnega denarja.
Putin: Interesi Rusije niso predmet pogajanj
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da je Moskva pripravljena poiskati diplomatske rešitve ob naraščajočih napetostih z Zahodom zaradi Ukrajine. Obenem je poudaril, da se o njenih interesih ni mogoče pogajati.
»Naša država je vedno odprta za neposreden in iskren dialog, za iskanje diplomatskih rešitev najzahtevnejših problemov,« je dejal Putin v video nagovoru ob dnevu branitelja domovine, ki je v Rusiji državni praznik. Sočasno je znova izpostavil skrajno mejo za Kremelj in sporočil, da »interesi Rusije in varnost naših državljanov za nas niso predmet pogajanj«.
Putin je govoril, potem ko mu je zgornji dom parlamenta, Svet federacije, v torek soglasno odobril napotitev mirovnikov v dve separatistični ukrajinski regiji, ki ju Moskva priznava kot neodvisni, in morda tudi v druge dele Ukrajine. Putin je v video nagovoru čestital ruskim vojakom in dejal, da je prepričan o »profesionalnosti« ruske vojske in tem, da bodo branili nacionalne interese države.
Po ZDA, Evropski uniji in Veliki Britaniji so sankcije zaradi ruskega priznanja separatističnih samooklicanih ukrajinskih republik proti Rusiji uvedle oziroma napovedale tudi Kanada, Avstralija, Japonska in Nova Zelandija. Avstralija in Nova Zelandija sta na pogovor poklicali ruska veleposlanika in jima izrazili nasprotovanje ruskim potezam.
Srečanja Blinken-Lavrov ne bo
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na skupni novinarski konferenci s kolegom iz Ukrajine Dmitrom Kulebo dejal, da je za četrtek napovedano srečanje z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Ženevi odpovedano zaradi ruske agresije na Ukrajino.
Kuleba je na novinarski konferenci pozdravil uvedbo sankcij proti Rusiji in dejal, da so obsodbe pomembne, vendar pa te dni bolj štejejo dejanja. Menil je, da lahko ameriška strategija postopnega uvajanja sankcij deluje, če se bo vztrajno nadaljevala.
Kuleba je pred obiskom State Departmenta v Beli hiši govoril z ameriškim predsednikom Josephom Bidnom, ki je pred tem naznanil sankcije proti Rusiji zaradi priznanja dveh separatističnih regij Ukrajine in vojaške invazije. Kuleba se je ustavil tudi v Pentagonu pri obrambnem ministru Lloydu Austinu.
Ta je na skupni novinarski konferenci s Kulebo obsodil rusko invazijo in zagotovil, da bodo ZDA še naprej sodelovale s Kijevom in z zavezniki, da se izognejo nadaljnjim konfliktom. Pohvalil je zadržanost ukrajinske vojske pred rusko agresijo, provokacijami in lažnimi obtožbami. Menil je, da se ruski predsednik Vladimir Putin lahko še vedno izogne tragični vojni po izbiri.
Guterres: Moskva mora v celoti spoštovati ustanovno listino ZN
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes pozval Rusijo, naj v celoti spoštuje ustanovno listino ZN, in obsodil rusko priznanje »neodvisnosti« dveh separatističnih ukrajinskih regij. »Načela ustanovne listine ZN niso poljuben meni. Države članice so sprejele vsa načela in jih morajo tudi uporabljati,« je Guterres povedal novinarjem.
Priznanje neodvisnosti dveh regij na vzhodu Ukrajine je označil za kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine. »To je smrtni udarec za sporazume iz Minska, ki jih je potrdil Varnostni svet ZN,« je dodal Guterres, pri čemer se je skliceval na sporazume za mirno rešitev konflikta na vzhodu Ukrajine.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek napovedal, da bo vojska vzpostavila mirovno misijo na ozemljih v ukrajinski regiji Donbas. Ta so že pod nadzorom separatistov, ki jih podpira Moskva. Guterres je to potezo označil za »sprevračanje koncepta ohranjanja miru«. »Če vojaki ene države vstopijo na ozemlje druge države brez njenega soglasja, niso nepristranski mirovniki. To sploh niso mirovne sile,« je dejal in pozval k takojšnji prekinitvi ognja ter »vrnitvi na pot dialoga in pogajanj«.
