SUPERZDRAVNIK
Zdravnik Vito že sedem let ni bil na dopustu, 1.890 pacientov nima komu zaupati
Družinski zdravniki so preobremenjeni, močno jih primanjkuje.
Odpri galerijo
Na Hrvaškem imajo pol manj družinskih zdravnikov na sto tisoč prebivaolcev od povprečja v EU. FOTO: Leon Vidic, Delo
Vitomir Jadrejčić (62) iz kraja Buje v hrvaški Istri je bil nazadnje na dopustu leta 2013. Ordinacija mora delovati, zamenjave pa nikakor ne dobi. Zaradi svoje požrtvovalnosti mu pravijo kar superzdravnik.
Zadnjih sedem let zdravnik dela brez premora, saj pravi, da svojih 1.890 pacientov nima komu zaupati v času, ko bi lahko užival na dopustu. Svojo ordinacijo ima že 37 let, njegovi delavniki pa so veliko bolj turbulentni, kot si morda večina predstavlja delo družinskega zdravnika: hitenje na prizorišča nesreč, še preden tja pridejo reševalci iz Umaga, nujni zdravstveni posegi, reševanje različnih zdravstvenih težav pacientov v ordinaciji.
Številni ljudje se v času epidemije novega koronavirusa pritožujejo, da so njihovi zdravniki nedostopni, saj so preprosto zaprli svoje ordinacije. Dr. Vito ni eden izmed njih. Imel je več pacientov, ki so bili pozitivni na virus, zaradi enega izmed njih, ki mu je prihitel na pomoč, ko ga je kap, je moral nedavno v samoizolacijo.
V naslednjih petih letih naj bi se upokojilo okoli 500 družinskih zdravnikov, zamenjave zanje nimajo. Številni zato delajo tudi še po tem, ko bi že lahko uživali v pokoju.
Hrvaški mediji so se pred časom razpisali o zdravnici Slavici Vrtarić iz Đakova, ki je bila na 50 kemoterapijah in 30 obsevanjih, a je ves ta čas delala, saj ni mogla najti nikogar, ki bi jo zamenjal pri skrbi za njene bolnike, še poroča 24sata.
Zadnjih sedem let zdravnik dela brez premora, saj pravi, da svojih 1.890 pacientov nima komu zaupati v času, ko bi lahko užival na dopustu. Svojo ordinacijo ima že 37 let, njegovi delavniki pa so veliko bolj turbulentni, kot si morda večina predstavlja delo družinskega zdravnika: hitenje na prizorišča nesreč, še preden tja pridejo reševalci iz Umaga, nujni zdravstveni posegi, reševanje različnih zdravstvenih težav pacientov v ordinaciji.
Pacienti so tudi znanci
»Tukaj sem že vse življenje. To so moji pacienti, a hkrati tudi znanci. Ni mi težko oditi k nekomu na dom, če potrebuje pomoč. Nenehno sem dostopen na mobilni telefon. Pogosto rešujem nujne primere. V ordinaciji imam tudi EKG, pogosto pripravljam paciente za transport v bolnišnico,« je dr. Vito, kot mu vsi rečejo, povedal za 24sata.Številni ljudje se v času epidemije novega koronavirusa pritožujejo, da so njihovi zdravniki nedostopni, saj so preprosto zaprli svoje ordinacije. Dr. Vito ni eden izmed njih. Imel je več pacientov, ki so bili pozitivni na virus, zaradi enega izmed njih, ki mu je prihitel na pomoč, ko ga je kap, je moral nedavno v samoizolacijo.
S kemoterapije na delo
Tako kot v Sloveniji tudi na Hrvaškem že leta kronično primanjkuje zdravnikov, kar je še posebej pereče v manjših skupnostih, kjer je zato vloga družinskih zdravnikov še posebej velika. Zaradi zakonskih obveznosti so postali bolj administratorji kot zdravniki. Za mlade, ki se odločajo za medicino, poklic družinskega zdravnika ni privlačen, zato je teh zdravnikov vse manj. Tisti, ki še delajo, so obsojeni na delo brez bolniških in dopusta, še posebej v manjših krajih.V naslednjih petih letih naj bi se upokojilo okoli 500 družinskih zdravnikov, zamenjave zanje nimajo. Številni zato delajo tudi še po tem, ko bi že lahko uživali v pokoju.
Hrvaški mediji so se pred časom razpisali o zdravnici Slavici Vrtarić iz Đakova, ki je bila na 50 kemoterapijah in 30 obsevanjih, a je ves ta čas delala, saj ni mogla najti nikogar, ki bi jo zamenjal pri skrbi za njene bolnike, še poroča 24sata.
