Združeno kraljestvo žaluje, svet sočustvuje
Skala sodobne Britanije, sidro v viharnem svetu, svetilnik kontinuitete so le nekateri od številnih poklonov, s katerimi se visoka politika, diplomacija in aristokracija poslavljajo od najdlje vladajoče monarhinje v britanski zgodovini. Elizabeta II. je pri vsakomer pustila neizbrisen pečat, soglašajo vsi, ki so se na svoji poti srečali z neomajno vladarico.
Večkrat je prepotovala ves svet in ves svet tudi gostila v svojem domu, navdušila nas je tudi v Sloveniji, ki jo je z obiskom počastila leta 2008; z možem, princem Filipom, si je ogledala Ljubljano, v Lipici pa je v dar prejela tudi plemenitega žrebca. Z globokimi izrazi spoštovanja se je spominjajo na vseh koncih sveta, tudi papež Frančišek bo molil za njen večni počitek, je naznanil, poklonili pa so se ji tudi pri Nasi, kjer so pridali, da je njena vladavina zajemala celotno obdobje vesoljskih poletov, od prvega pa vse do najnovejšega.
Tri operacije v teku
Elizabeta II. se je v škotskem Balmoralu poslovila po več kot 70 letih vladavine, stara je bila 96 let, na vsakem koraku in neutrudno pa ji je vsa desetletja, vse do svoje smrti aprila lani, sledil Filip. Kraljici na čast so včeraj 96-krat zadonele topovske salve, opoldne so zadoneli zvonovi na vseh cerkvah in katedralah po Otoku, novo ustoličena premierka Liz Truss, ki je bila med zadnjimi v družbi kraljice, s katero se je sestala v torek, londonski župan Sadiq Khan in številni politiki pa so se zbrali pri spominski maši v katedrali sv. Pavla. Pred Buckinghamsko palačo, v Windsorju ter pred Balmoralom se še naprej zbirajo trume žalujočih podanikov, ki polagajo cvetje in pojejo britansko himno; iz spoštovanja do pokojne so poštni in železničarski sindikati celo prekinili in začasno opustili stavko.
Kraljičin portret in grb sta v 70 letih vladavine postala del vsakdanjika milijonov Britancev in državljanov Commonwealtha. A to se bo kmalu spremenilo. Kar 29 milijard kovancev z glavo Elizabete II. je trenutno v obtoku, postopek njihovega umika pa bo večleten. Kraljeva kovnica še ni potrdila, kdaj bodo izdali prve kovance s Karlom III., enako pa velja za bankovce. Kraljica krasi vse bankovce, ki jih je angleška centralna banka izdala od leta 1960, medtem ko na bankovcih škotske in severnoirske banke ni monarha. V obtoku je 4,5 milijarde bankovcev v vrednosti 80 milijard funtov. Kraljeva pošta pa je naznanila konec znamk s kraljičino podobo in se lotila izdelave znamk s portretom njenega sina. Tudi kraljevi pečat, ki krasi številne živilske in kozmetične izdelke skupno okoli 800 podjetij, bo spremenil podobo z novim grbom. Potni listi, ki jih je izdala njena kraljeva visokost, bodo ostali veljavni do izteka, nove pa bo že izdal kralj. In seveda, v britanski himni po več kot sedmih desetletjih spet Bog živi kralja, ne kraljice.
Združeno kraljestvo je tako po eni strani obstalo v žalovanju, po drugi pa se z veliko natančnostjo in neverjetno hitrostjo odvijajo načrti, skrbno izdelani že pred desetletji. V ospredju je protokol Londonski most, ki opredeljuje potek dogodkov od kraljičine smrti (med drugim odpovedi športnih dogodkov, minuta molka pred vsakim kulturnim dogodkom, zastave na pol droga), prek večdnevnega žalovanja pa vse do pogreba, ki naj bi bil v ponedeljek, 19. septembra, v westminstrski opatiji, pokopali pa naj bi jo v kapeli sv. Jurija v Windsorju, kjer počiva tudi njen ljubljeni mož, vojvoda Edinburški.
Pošta in železnice so opustile stavko.
Za kraljevo družino in osebje ter protokolarni del vojske bo žalovanje trajalo še teden dni po pogrebu. Obenem potekata tudi operaciji Samorog, ki skrbi za prevoz krste iz Windsorja do Londona, in Spomladanska plima, ki spremlja imenovanje Charlesa za kralja in Camille, kot si je Elizabeta II. januarja letos premislila, za kraljico soprogo (in ne zgolj princeso, kot je veljalo dolga leta). Naslednji v vrsti za prestol, princ William, in njegova žena Kate sta nazivu Cambriška zdaj dodala še Cornwallska, ime, ki sta ga nasledila od Charlesa in Camille. Kot veleva tradicija, bo William, naslednji v vrsti za prestol, tudi valižanski princ, a mu ta naziv podeli šele ustoličeni kralj na posebni slovesnosti v Walesu. Mimogrede, do naziva princ oziroma princesa sta zdaj upravičena tudi otroka princa Harryja in Meghan, Archie in Lilibet, zdaj šesti in sedma v vrsti za prestol, njuno imenovanje pa lahko prepreči nov kralj s posebno listino.
Pokopali naj bi jo v Windsorju, ob možu.
Karel III., kot si je že izbral ime, se je včeraj s Camillo vrnil v London, srečal s premierko in nagovoril narod, ki se mu je zavezal k vdanemu vladanju, danes pa se bo ob njegovem imenovanju na prestol sestal poseben svet za nasledstvo. Kralj se je rodil 1948. in je prvi monarh, ki je končal univerzitetno šolanje, na Cambridgeu je namreč doštudiral arheologijo, antropologijo in zgodovino, služil pa je tudi v kraljevi mornarici. Naziv 21. valižanskega princa mu je kraljica uradno podelila 1969., še nihče ni tega naslova nosil tako dolgo; podrl je torej rekord v čakanju na prevzem krone, obenem je pri 73 letih tudi najstarejši novo ustoličeni monarh; njegova mati je velikansko breme prevzela že pri 25. Njegovo življenje je občutno zaznamovala tragična smrt prve žene Diane, še prej pa škandali, povezani z njegovimi skoki čez plot s Camillo. Zamera naroda in tudi kraljeve družine se je skozi leta polegla in Karel III. lahko pričakuje prijazen sprejem na prestolu ter zaupanje podanikov, ocenjujejo poznavalci.
Po žilah vseh britanskih kraljev se pretaka tudi malce krvi Celjskih grofov, natančneje Barbare, najmlajše hčerke Hermana II. Celjskega, najvplivnejšega med Celjskimi grofi. S Sigismundom Luksemburškim se je zaročila oktobra 1401, poročila pa novembra 1405. On je bil star 38 let, ona 13. Barbara je povila le Elizabeto, a celjska rodbina je prav po ženski liniji postala ena najbolj trdoživih srednjeevropskih dinastij. Zaradi Elizabete, ki so jo poročili s habsburškim vojvodo Albrehtom V., se je genetski zapis Celjanov ohranil vse do danes, Barbara Celjska pa je postala rodovna mati vseh evropskih vladarjev, ki še zasedajo prestol ali pa so ga zasedali v 20. stoletju. Tudi britanskih, vse od Karla I. Kljub številnim medsebojnim porokam med visokimi plemiškimi rodbinami je mogoče izračunati, da je bilo v pravkar preminuli Elizabeti II. še 0,41492198 odstotka genskega materiala Barbare Celjske. Pri čemer je na boljšem celo njen sin princ Charles, ki je podedoval gene tudi po očetu princu Filipu, potomcu grških, danskih in ruskih vladarjev. V Karlu III. je namreč še 0,5586655 odstotka Barbarinih dednih zasnov. L. K.
