BOŽIČ
Že 57 let je Božiček
Prvič je prijateljem naredil uslugo, od takrat je Britanec vsako leto dobri mož. Decembra obiskuje bolnišnice, šole, hospice, zbira dobrodelna sredstva.
Odpri galerijo
Ko je prestopil prag polnoletnosti, je našel novo poslanstvo.
Ko je bil star osemnajst let, so ga znanci prosili, ali bi se za otroško zabavo napravil v Božička. Bil je veseli december pred 57 leti in Britanec Ray od takrat vsako leto vestno in z največjim zadovoljstvom opravi svoje poslanstvo.
Možakar je zdaj upokojen, preživljal pa se je kot rudar in mehanik. A bolj kakor na zahteven poklic, ki mu je prinašal kruh, je ponosen na svoj drugi jaz, ki ga osvobodi vsak konec leta, ko razveseljuje otroke v bolnišnicah, šolah, nakupovalnih središčih in najrazličnejših dobrodelnih dogodkih ter zbira sredstva za pomembne namene.
Širokosrčen je tudi letos in upa, da bo tako ostalo vsaj do njegovega stotega rojstnega dneva, se namuzne. »Zadovoljen sem, če z mojo pomočjo zberejo denar, še bolj pa me razveseli, ko v dobro voljo spravim bolnega otroka. Iskrica v otroških očeh je neprecenljiva,« pojasnjuje Ray iz Bridgnortha na Otoku, ki že tri desetletja ob koncu leta obišče tudi hospic. Med decembrskim dogajanjem se neizmerno zabava, priznava: »Velikokrat sem se vozil v kočiji pa tudi v najnovejšem land roverju, okrašenem z 200 LED-lučkami. Nekoč sem v zgodnjih jutranjih urah srečal dostavljavca mleka in mu zaželel vesele praznike, on pa meni. Drug drugega sva spravila v dobro voljo. In to je bistvo praznikov: da si izkažemo pozornost in naklonjenost, da smo prijazni drug do drugega.«
Ko se je njegova praznična kariera začela, si je moral sposoditi kostum, saj se v Božička ni napravil še nikoli. In ker je tako zelo užival v svoji vlogi, si je prihodnje leto izdelal opremo po meri in sklenil, da bo vsako leto videti brezhibno. Pa še, nanj je bil neizmerno ponosen tudi sin, pokojni od leta 2012.
»Vsako leto se poklonim spominu nanj, da ne govorim o vnukih, ki so neverjetno počaščeni, da je dobri mož kar njihov sorodnik,« pojasnjuje Ray in poudarja, da je december zadnjih 57 let nedvomno njegov najljubši mesec v letu. Sam je namreč v otroštvu pogrešal praznično srečo: odraščal je v nič kaj zavidljivih razmerah, v revščini in razbiti družini, božično-novoletni prazniki so ga tako vedno le še opominjali, za kaj vse je bil prikrajšan. Božičkov kostum, v katerega se vsako leto napravi, s srečo napolni tudi njegovo srce.
Zabava druge in sebe
Možakar je zdaj upokojen, preživljal pa se je kot rudar in mehanik. A bolj kakor na zahteven poklic, ki mu je prinašal kruh, je ponosen na svoj drugi jaz, ki ga osvobodi vsak konec leta, ko razveseljuje otroke v bolnišnicah, šolah, nakupovalnih središčih in najrazličnejših dobrodelnih dogodkih ter zbira sredstva za pomembne namene.
Najbolj ga osreči otroško veselje. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Širokosrčen je tudi letos in upa, da bo tako ostalo vsaj do njegovega stotega rojstnega dneva, se namuzne. »Zadovoljen sem, če z mojo pomočjo zberejo denar, še bolj pa me razveseli, ko v dobro voljo spravim bolnega otroka. Iskrica v otroških očeh je neprecenljiva,« pojasnjuje Ray iz Bridgnortha na Otoku, ki že tri desetletja ob koncu leta obišče tudi hospic. Med decembrskim dogajanjem se neizmerno zabava, priznava: »Velikokrat sem se vozil v kočiji pa tudi v najnovejšem land roverju, okrašenem z 200 LED-lučkami. Nekoč sem v zgodnjih jutranjih urah srečal dostavljavca mleka in mu zaželel vesele praznike, on pa meni. Drug drugega sva spravila v dobro voljo. In to je bistvo praznikov: da si izkažemo pozornost in naklonjenost, da smo prijazni drug do drugega.«
Ko se je njegova praznična kariera začela, si je moral sposoditi kostum, saj se v Božička ni napravil še nikoli. In ker je tako zelo užival v svoji vlogi, si je prihodnje leto izdelal opremo po meri in sklenil, da bo vsako leto videti brezhibno. Pa še, nanj je bil neizmerno ponosen tudi sin, pokojni od leta 2012.
Božiček je upokojeni rudar in mehanik.
»Vsako leto se poklonim spominu nanj, da ne govorim o vnukih, ki so neverjetno počaščeni, da je dobri mož kar njihov sorodnik,« pojasnjuje Ray in poudarja, da je december zadnjih 57 let nedvomno njegov najljubši mesec v letu. Sam je namreč v otroštvu pogrešal praznično srečo: odraščal je v nič kaj zavidljivih razmerah, v revščini in razbiti družini, božično-novoletni prazniki so ga tako vedno le še opominjali, za kaj vse je bil prikrajšan. Božičkov kostum, v katerega se vsako leto napravi, s srečo napolni tudi njegovo srce.
