Že majhen dvig bo usoden za milijarde ljudi
Vedno znova poslušamo, da moramo čim prej ustaviti oziroma vsaj zmanjšati segrevanje ozračja, če želimo v prihodnje živeti kolikor toliko udobno. Prejšnji mesec je denimo generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres dejal, da še vedno lahko omejimo dvig globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija, a le, če bomo začeli uporabljati čiste tehnologije ter kolikor je mogoče omejili uporabo fosilih goriv in drugih onesnaževalcev.
Ko sta tempera-tura in zračna vlažnost previsoki, se telo ne more več ohlajati in njegova temperatura se začne višati.
A tudi če se bo temperatura dvignila »le« za 1,5 stopinje, bo to usodno za milijarde ljudi po svetu, je zdaj pokazala študija, ki so jo izvedli na ameriški univerzi Penn State. Tam so s pomočjo različnih modelov in projekcij ugotovili, da bi zaradi omenjenega dviga temperature razmere za življenje postale nevzdržne za okrog 2,2 milijardi ljudi v Pakistanu in ob reki Ind, za milijardo ljudi na vzhodu Kitajske ter za 800 milijonov v podsaharski Afriki.
Pekel v Južni Ameriki in Avstraliji
Če bi se temperatura ozračja po svetu dvignila za tri stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, kar bi se lahko zgodilo do leta 2100, pa bi to vplivalo tudi na vzhodne in osrednje dele Združenih držav Amerike. Prebivalci celotne Floride ter mest New York, Houston in Chicago bi se denimo morali spopadati z nevarno visoko vlažnostjo, izredno visoka vročina pa bi v pekel spremenila življenje ljudi v Južni Ameriki in Avstraliji.
Dvig za štiri stopinje so raziskovalci že opisali kot katastrofalen; v pristaniškem mestu Al Hudayah v Jemnu, ki je dom več kot 700.000 ljudem, skorajda ne bi bilo več mogoče živeti, saj bi morali ljudje kar 300 dni v letu zdržati v vročini in vlagi, ki ju človeško telo ne prenese več.
Meja je precej nižja
Kot tudi sicer ob ekstremnih vremenskih pojavih, bodo v vseh omenjenih scenarijih najbolj ogroženi otroci in starejši ter kronični bolniki, ko se temperature za dlje dvignejo nad mejo znosnosti, pa se tudi pri drugih poveča nevarnost za vročinsko kap in srčni infarkt.
»Ko ljudem postane vroče, se potijo in več krvi potuje v kožo, na ta način telo poskrbi, da se organi ne segrejejo preveč in se ohrani normalna telesna temperatura. A na določeni točki, ko sta temperatura in zračna vlažnost previsoki, to ni več dovolj, da bi se telo ohladilo, in njegova temperatura se začne višati. Takrat moramo nujno poiskati način, da se ohladimo, v nasprotnem primeru bo čez nekaj ur sledila izčrpanost zaradi vročine, vročinska kap, srce in ožilje sta vedno bolj obremenjena, sledi lahko infarkt,« je pojasnil Larry Kenny, ki je sodeloval pri študiji.
Raziskovalci z omenjene univerze so sicer že lani ugotovili, da je zgornja meja za človeka še varne temperature v resnici precej nižja, kot so sprva mislili. Še nedolgo tega je denimo veljalo, da naj bi človeško telo preneslo 35 stopinj Celzija pri stoodstotni vlažnosti oziroma 46 stopinj pri petdesetodstotni vlažnosti, po novem pa naj bi zgornjo mejo predstavljalo 31 stopinj pri stoodstotni vlažnosti in 38 stopinj pri 60-odstotni.
