VESOLJE
Že v kratkem nov sprehod po Luni
Uspešno preizkusili delovanje štirih raketnih motorjev. Januarja je test spodletel.
Odpri galerijo
V drugo jim je uspelo. FOTO: Nasa/Robert Markowitz Via Reuters
Pred dnevi je ameriška vesoljska agencija Nasa v znanem Stennisovem vesoljskem središču uspešno preizkusila delovanje prve raketne stopnje novega vesoljskega sistema SLS. Šlo je za tako imenovani »zeleni« preizkus, s katerim so preverjali delovanje štirih raketnih motorjev vrste RS-25, in sicer v polnem času delovanja, torej kot da bi raketa tudi zares poletela v vesolje. Test je trajal osem minut in 19 sekund, vesoljski strokovnjak Jay Honeycutt pa ga je označil z oceno A + oziroma po naše plus pet. Testu sta prisostvovala tudi vodja programa SLS John Shanon, ki je hkrati podpredsednik podjetja Boeing, glavnega izvajalca programa, ter inženir Steve Jurczyk, trenutni vršilec dolžnosti administratorja Nase. S testom sta bila seveda zadovoljna tudi onadva.
Prvega so sicer izvedli že sredi januarja, a so motorji takrat delovali le dobro minuto, nato so se zaradi napake na enem od ventilov za kisik ustavili. Strokovnjaki so potrebovali dva meseca, da so napako odpravili in motorje, težke 3,5 tone, pripravili za nov preizkus.
Motorji RS-25 delujejo na tekoči vodik in tekoči kisik, med delovanjem pa se ogrejejo na kar 3150 stopinj Celzija. Pritrjeni so na spodnji del osrednje raketne stopnje sistema SLS, ki ima premer 8,4 metra, v višino meri 65 metrov in brez goriva tehta 85 ton.
Nasa je za omenjeni program v letih razvoja, zamujali so za kar štiri leta, porabila več kot 17 milijard dolarjev (dobrih 14 milijard evrov). Glavne težave so imeli prav pri razvoju osrednje stopnje, a je imel program kljub temu vseskozi podporo v ameriškem kongresu, predvsem zato, ker ima raketa pomembno vlogo pri programu Artemida, ki naj bi Američane znova popeljal na Luno. Sprva je bil polet predviden za leto 2024, a se bo datum zaradi omenjenih težav, pandemije in premalo sredstev najverjetneje za nekaj let zamaknil.
Motorje bodo zdaj ponovno pregledali, očistili in servisirali, nato pa jih bodo skupaj z raketno stopnjo po morju poslali v Kennedyjev vesoljski center na Floridi, kamor naj bi prispeli konec aprila. Tam so že pripravili dve veliki bočni raketi na trdno gorivo, pred izstrelitvijo pa bodo na vrh pritrdili še vesoljsko ladjo Orion. Raketa bo tako ob izstrelitvi visoka kar 98 metrov. Prva Artemida, sicer brez posadke, naj bi po trenutnih načrtih še novembra letos ali v začetku prihodnjega leta poletela proti Luni.
Motorje bodo zdaj ponovno pregledali, očistili in servisirali, nato pa jih bodo skupaj z raketno stopnjo po morju poslali v Kennedyjev vesoljski center na Floridi. FOTO: Thom Baur/Reuters
Prvega so sicer izvedli že sredi januarja, a so motorji takrat delovali le dobro minuto, nato so se zaradi napake na enem od ventilov za kisik ustavili. Strokovnjaki so potrebovali dva meseca, da so napako odpravili in motorje, težke 3,5 tone, pripravili za nov preizkus.
Podpora v kongresu
Motorji RS-25 delujejo na tekoči vodik in tekoči kisik, med delovanjem pa se ogrejejo na kar 3150 stopinj Celzija. Pritrjeni so na spodnji del osrednje raketne stopnje sistema SLS, ki ima premer 8,4 metra, v višino meri 65 metrov in brez goriva tehta 85 ton.
8
minut in 19 sekund so delovali motorji.
minut in 19 sekund so delovali motorji.
Nasa je za omenjeni program v letih razvoja, zamujali so za kar štiri leta, porabila več kot 17 milijard dolarjev (dobrih 14 milijard evrov). Glavne težave so imeli prav pri razvoju osrednje stopnje, a je imel program kljub temu vseskozi podporo v ameriškem kongresu, predvsem zato, ker ima raketa pomembno vlogo pri programu Artemida, ki naj bi Američane znova popeljal na Luno. Sprva je bil polet predviden za leto 2024, a se bo datum zaradi omenjenih težav, pandemije in premalo sredstev najverjetneje za nekaj let zamaknil.
Prva Artemida brez posadke naj bi na Luno poletela že novembra ali v začetku prihodnjega leta.
Motorje bodo zdaj ponovno pregledali, očistili in servisirali, nato pa jih bodo skupaj z raketno stopnjo po morju poslali v Kennedyjev vesoljski center na Floridi, kamor naj bi prispeli konec aprila. Tam so že pripravili dve veliki bočni raketi na trdno gorivo, pred izstrelitvijo pa bodo na vrh pritrdili še vesoljsko ladjo Orion. Raketa bo tako ob izstrelitvi visoka kar 98 metrov. Prva Artemida, sicer brez posadke, naj bi po trenutnih načrtih še novembra letos ali v začetku prihodnjega leta poletela proti Luni.
