Zelenski: Bruselj bo danes pokazal, kdo je izdal Ukrajino
Mesec dni že traja vojna v Ukrajini. Ruski napadi ne popuščajo, nadaljuje se obstreljevanje Mariupola, kjer je še vedno hudo pomanjkanje hrane in vode. Mesto je uničeno, kar 80 odstotkov zgradb je porušenih ali poškodovanih. Še vedno je tam ujetih približno 100.000 ljudi, stoji na poti ruskim silam, ki se s Krima skušajo prebiti proti severovzhodu in se povezati z ruskimi enotami in zavezniki v vzhodni Ukrajini.
Ruska vojska je ponoči uničila pomemben most v bližini mesta Černigiv. Spopadi so se ponoči nadaljevali v okolici obleganega mesta Izjum na vzhodu Ukrajine, je v dnevnem poročilu na Facebooku zgodaj davi sporočil ukrajinski generalštab. Tudi v vzhodni regiji Doneck je sredi spopadov velika večina ukrajinskih enot, so sporočili generali. V sosednjem Luhansku so napadi osredotočeni na mesta Rubižne, Severodoneck in Popasna, navaja poročilo. Bojne operacije so se nadaljevale tudi na severu države, poročali so o ruskem topniškem obstreljevanju severovzhodnega obrobja Kijeva in mest Kalinivka, Horinka in Romanovka.
Rusija v obrambnem položaju?
Zahodne obveščevalne agencije pa medtem poročajo, da se načrt Vladimirja Putina ne uresničuje in da morala v ruskih vrstah močno pada. Kijevski župan Vitalij Kličko je tudi sporočil, da je območje Irpina, ki so ga nedavno zasedli Rusi, že skoraj v celoti nazaj v ukrajinskih rokah.
Pentagon trdi, da Rusija zavzema »obrambne položaje«. Na severozahodu »so se v bistvu vkopali«, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal predstavnik Pentagona. »Torej ne gre za to, da ne napredujejo. Pravzaprav zdaj niti ne poskušajo napredovati,« je dodal.
Ruska vojska naj bi se po besedah visokega predstavnika Pentagona umaknila več kot 30 kilometrov vzhodno od Kijeva in začela vzpostavljati obrambne položaje na več frontah v Ukrajini, dodaja AFP. Predstavniki zveze Nato pa menijo, da je bilo v spopadih doslej ubitih od 7000 do 15.000 ruskih vojakov, ranjenih naj bi bilo med 30.000 in 40.000. Za primerjavo - v desetletni okupaciji Afganistana je Rusija, takrat Sovjetska zveza, izgubila približno 15.000 vojakov.
Rusija sicer od 2. marca, ko so iz Moskve sporočili, da je umrlo 500 ruskih vojakov, ni sporočila uradnega števila smrtnih žrtev. Ukrajina je sicer v začetku tedna trdila, da je umrlo okoli 14.000 ruskih vojakov. Sicer pa glede svojih žrtev ni dala jasnih podatkov - nazadnje je ukrajinski predsednik pred dvema tednoma dejal, da je umrlo 1300 ukrajinskih vojakov.
Nočni nagovor Zelenskega
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nočnem nagovoru prvič v angleščini pozval ljudi po svetu, naj se danes zberejo na protestih v podporo Ukrajini, ki jo je Rusija napadla pred enim mesecem. Ob tem je dejal , da se bo danes v Bruslju videlo, kdo je izdal Ukrajino. »Vojna Rusije ni le vojna proti Ukrajini. Njen pomen je širši,« je dejal Zelenski. »Rusija je začela vojno proti svobodi.« Ljudi vsega sveta je povabil, naj se združijo na trgih in ulicah v podporo Ukrajini, svobodi in življenju.
»Svet mora ustaviti Rusijo. Svet mora ustaviti vojno,« je pozval pred današnjimi vrhovi G7, Nato in EU v Bruslju. V nagovoru je še posvaril zahodne voditelje, da Rusija skuša s svojo gospodarsko močjo ustaviti zaveznike Ukrajine, da se ne bi vmešali v vojno. »Vemo, da so Rusi že začeli lobirati za svoje interese. Interese vojne. Vemo, da sodelujejo z nekaterimi partnerji,« je dejal. »Na vseh treh vrhovih se bo videlo, kdo je prijatelj, kdo je partner in kdo nas je izdal za denar.«
Danes pomembna srečanja v Bruslju
V Bruslju bo danes niz srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, ki bodo usklajevali ukrepanje v odziv na rusko invazijo na Ukrajino. Po mesecu dni vojne bodo v ospredju priprave dodatnih sankcij proti Kremlju in drža do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta Rusiji pomaga gospodarsko ali vojaško. Zelenski bo danes nagovoril voditelje zveze Nato, pri čemer se pričakuje, da bo pozval k dodatni pomoči v obliki vojaške opreme, kot so letala in protiletalski sistemi.
Že pred današnjimi srečanju v Bruslju je več držav Ukrajini obljubilo dodatno vojaško pomoč. Britanski premier Boris Johnson je v sredo napovedal, da bodo Ukrajini poslali še 6000 raket, med njimi tudi protitankovske. Ob tem bodo prispevali še 25 milijonov funtov (okoli 30 milijonov evrov) za krepitev ukrajinske vojske.
Podobno tudi Nemčija pripravlja dodatno donacijo. Glede na informacije nemške tiskovne agencije dpa, ki navaja obrambno ministrstvo, naj bi iz zalog nemške vojske v Ukrajino poslali 2000 kosov protitankovskega orožja.
Še okoli 5000 kosov protitankovskega orožja pa namerava Ukrajini poslati Švedska, ki sicer ni članica Nata. Vladno odločitev bo predvidoma danes potrdil parlament.
