POGOZDOVANJE
Zemlja je vse bolj zelena
Kitajska in Indija, dva od treh največjih onesnaževalcev na svetu, izvajata program pogozdovanja. To verjetno ni dovolj, da bi popravili škodo, povzročeno z izsekavanjem gozdov v tropskih predelih.
Odpri galerijo
Svet je bolj zelen kot pred dvajsetimi leti. FOTO: Nasa Earth Observatory
Svet je bolj zelen kot pred dvema desetletjema – zaradi Kitajske in Indije, ki sta zasadili veliko dreves v okviru ambicioznega pogozdovalnega programa ter razširitve poljedelstva. Superdržavi sta obenem dva od treh največjih onesnaževalcev na svetu.
Nasina raziskava je pokazala, da je po letu 2000 na Zemlji vsako leto za pet odstotkov več zelenja. Ali drugače: več kot dva milijona kvadratnih kilometrov je zelenih, kar je približno enakovredno velikosti amazonskega pragozda. A ne glede na to znanstveniki opozarjajo, da pogozdovanje ni dovolj, da bi popravili škodo, ki jo je povzročilo krčenje, izsekavanje gozdov v tropskih predelih, denimo v Braziliji in Indoneziji. Chi Chen z bostonske univerze, glavni avtor raziskave, pravi, da imata Kitajska in Indija tretjino zelenih površin na svetu, pa vendar le 9 odstotkov kopnega, prekritega z vegetacijo.
Ozelenjevanje modrega planeta so prvikrat odkrili sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja na posnetkih, ki jih je naredilo Nasino orodje modis – to kroži okoli Zemlje na dveh satelitih in skrbi za visokoresolucijske fotografije Zemljinega površja. Kitajska ima le 6,6 odstotka svetovne zelene površine, a je odgovorna za 25-odstotno povečanje listavcev, od tega 42 odstotkov gozdov in 32 odstotkov kmetijskih površin.
Država bo pogozdovanje nadaljevala, da bi preprečila degradacijo tal, onesnaževanje zraka in podnebne spremembe. Indija je k povečanju svetovnih površin listavcev prispevala 6,8 odstotka, od tega 82 odstotkov kmetijskih površin.
Znanstveniki pravijo, da je pogozdovanje pomemben dejavnik, ki ga bo treba upoštevati pri modelih napovedi podnebnih sprememb. »Ko smo prvikrat opazili, da postaja Zemlja bolj zelena, smo to pripisovali toplejšemu, bolj vlažnemu podnebju, gnojenju zaradi povišanega ogljikovega dioksida v atmosferi, kar je vodilo v povečano rast listja v severnih gozdovih.
S pomočjo modisovih podatkov pa zdaj vidimo, da je prispeval tudi človek,« pravi Rama Nemani, znanstvenik in raziskovalec Nasinega raziskovalnega centra Ames, soavtor študije.
Svet je bolj zelen kot pred dvajsetimi leti. FOTO: Nasa Earth Observatory
Nasina raziskava je pokazala, da je po letu 2000 na Zemlji vsako leto za pet odstotkov več zelenja. Ali drugače: več kot dva milijona kvadratnih kilometrov je zelenih, kar je približno enakovredno velikosti amazonskega pragozda. A ne glede na to znanstveniki opozarjajo, da pogozdovanje ni dovolj, da bi popravili škodo, ki jo je povzročilo krčenje, izsekavanje gozdov v tropskih predelih, denimo v Braziliji in Indoneziji. Chi Chen z bostonske univerze, glavni avtor raziskave, pravi, da imata Kitajska in Indija tretjino zelenih površin na svetu, pa vendar le 9 odstotkov kopnega, prekritega z vegetacijo.
Ozelenjevanje modrega planeta so prvikrat odkrili sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja na posnetkih, ki jih je naredilo Nasino orodje modis – to kroži okoli Zemlje na dveh satelitih in skrbi za visokoresolucijske fotografije Zemljinega površja. Kitajska ima le 6,6 odstotka svetovne zelene površine, a je odgovorna za 25-odstotno povečanje listavcev, od tega 42 odstotkov gozdov in 32 odstotkov kmetijskih površin.
Država bo pogozdovanje nadaljevala, da bi preprečila degradacijo tal, onesnaževanje zraka in podnebne spremembe. Indija je k povečanju svetovnih površin listavcev prispevala 6,8 odstotka, od tega 82 odstotkov kmetijskih površin.
Znanstveniki pravijo, da je pogozdovanje pomemben dejavnik, ki ga bo treba upoštevati pri modelih napovedi podnebnih sprememb. »Ko smo prvikrat opazili, da postaja Zemlja bolj zelena, smo to pripisovali toplejšemu, bolj vlažnemu podnebju, gnojenju zaradi povišanega ogljikovega dioksida v atmosferi, kar je vodilo v povečano rast listja v severnih gozdovih.
Kitajska in Indija prednjačita pri ozelenjevanju planeta.
S pomočjo modisovih podatkov pa zdaj vidimo, da je prispeval tudi človek,« pravi Rama Nemani, znanstvenik in raziskovalec Nasinega raziskovalnega centra Ames, soavtor študije.
