Živalski vrt v Kijevu: živali ne bodo pustili na cedilu
Živali ne razumejo grozot, zgolj trepetajo lahko ob paniki in hrupu, ki jima zadnje dni ni mogoče ubežati, pojasnjuje direktor kijevskega živalskega vrta, ki s skupaj s sodelavci vse od ruske invazije na Ukrajino varovancem stoji ob strani.
Ne le da marljiva in vdana ekipa živali ni pustila na cedilu, v živalski vrt so se direktor in sodelavci kar preselili, mnogim so sledile celo družine.
Tudi družinski člani
Le tako lahko vseskozi nadzorujejo ranljive varovance in sproti odpravljajo posledice neizmernega strahu, ki se mu te dni ni mogoče izogniti. Da najhujše šele prihaja, nočejo sploh razmišljati, živijo pač iz dneva dan. Kiril Trantin s svojimi sodelavci redno poroča o dogajanju v živalskem vrtu na facebooku in miri javnost, ki si kljub vojnemu stanju v državi tako vsaj za trenutek odpočije misli, vedoč, da je za stanovalke priljubljene izletne točke v prestolnici dobro poskrbljeno.
V živalskem vrtu zdaj živi okoli 50 zaposlenih, pridružilo se jim je še približno 30 družinskih članov; v številni ekipi so oskrbniki, električarji, vodovodarji in pa veterinarji, ki lahko ukrepajo in pomagajo 24 ur na dan. Številne varovanke so preselili v notranje prostore in ograde, kjer je mirneje, oskrbniki jim delajo družbo vsak dan in preverjajo, ali dovolj pijejo in jedo, ter skrbijo, da ne bi katera poskusila uiti.
Večina ljubiteljev živalskega vrta in rednih obiskovalcev povprašuje predvsem po gorili Tonyju, edini gorili v Ukrajini, in slonu Khorasu, ki se za zdaj dobro držita, zagotavlja Trantin. Ta hip ga najbolj skrbi za ptice, ki v strahu panično letijo po kletkah in se pri tem nemalokrat zaletavajo v različne ovire, mnoge so se že poškodovale.
50
zaposlenih noč in dan skrbi za varovanke.
Vojaška komuna živalskega vrta, kot so se samooklicali, trepeta predvsem v nočnih urah; bojijo se napada, ki bi lahko usodno poškodoval park in živali, kakšnih 4000 jih je, prisilil v beg. Za zdaj, kot zagotavljajo, imajo dovolj sredstev in živil za preživetje, če pa se razmere ne bodo kmalu umirile, bodo najverjetneje odvisni od milosti in dobrote javnosti.