Zlorabe protibolečinskih tablet

Ameriška farmacevtska tovarna Insys Therapeutics iz Arizone se je  pogodila s tožilstvom, da bo plačala 225 milijonov dolarjev odškodnine, ker so nezakonito propagirali svojo močno protibolečinsko tableto, sintetični opioid fentanil, in goljufali zdravstvene programe, ki se financirajo iz ameriškega zveznega proračuna.

V prvi vrsti gre za zdravstveni zavarovalni program Medicare, v katerega so vključeni vsi Američani, starejši od 65 let in brez lastnih zdravstvenih zavarovalnih paketov. Pred dvema dnevoma pa je podjetje zaradi finančnih stroškov, povezanih s sojenjem, vložilo zahtevo za bankrot.


Mesec dni prej je sodišče v Bostonu obtožilo vodstvo družbe – vključno z lastnikom in ustanoviteljem Johnom Kapoorjem – podkupovanja zdravnikov, da so predpisovali njihove protibolečinske tablete in goljufali zdravstvene zavarovalnice. »Leta in leta je v prvi vrsti skrbel zgolj za svoj dobiček in praviloma pozabljal na zdravje in dobro več tisoč pacientov, ki so bili oziroma postali odvisni od njihovih zdravil,« je v tožbi pred bostonskim sodiščem zapisal državni tožilec Massachusettsa.
 

Tradicionalni marketing

Najbolj očitna goljufija in zavajanje sta po navedbah tožilstva trajala od avgusta 2012 do junija 2015, ko je Insys lažno propagiral svoj novi preparat opioidni analgetik subsys (ena od oblik fentanila), ki so ga morali uporabniki razpršiti pod jezik.

Ameriška zvezna agencija za zdravila (FDA) je subsys odobrila le za rakave bolnike, ki sicer že uporabljajo opioide za lajšanje bolečin z daljšim delovanjem, a je podjetje Insys kmalu za tem začelo marketinške prijeme, s katerimi so to močno zdravilo poskušali prodati tudi širšemu krogu bolnikov. Uporabili so zelo stare in tradicionalne marketinške pristope, kot je podkupovanje zdravnikov.

Sodni proces proti podjetju Insys in njegovemu vodstvu in lastnikom je zgolj eden od korakov, ki jih ameriške zvezne oblasti v zadnjem času delajo proti epidemiji zasvojenosti z opioidi – močnimi protibolečinskimi tabletami, zaradi česar so samo v zadnjih dvajsetih letih zabeležili več kot 200.000 smrti zaradi čezmerne uporabe teh zdravil, predoziranja ali posledic.

Zaradi te epidemije je že konec leta 2017 ameriški predsednik Donald Trump razglasil izredne razmere v javnem zdravstvu, vendar ni predlagal nobenega dodatnega denarja za pomoč odvisnikom. Za posledicami pogostega uživanja fentanila je, denimo, umrl znani pevec Prince.
 

Farmacevti na sodiščih

Od medicinskih preparatov proti bolečinam naj bi bilo odvisnih kar 21 milijonov Američanov. Samo leta 2017 naj bi v ZDA po oceni ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni umrlo 47.600 ljudi, raziskave nekaterih drugih ustanov pa kažejo še bolj črno sliko in trdijo, da naj bi pred dvema letoma v ZDA zaradi opioidne epidemije in prevelikih odmerkov mamil ugasnilo življenje že kar 70.200 ljudi.

Med njimi je bilo po navedbah britanskega BBC kar 68 odstotkov tistih, ki so uživali legalno predpisana zdravila. V boj proti epidemiji opioidov se niso podale samo zvezne oblasti, temveč tudi vrsta zveznih držav, ki so pod drobnogled vzele proizvajalce in razpečevalce zdravil, mnogi od njih so se, podobno kot Insys, znašli na sodišču.

Aprila letos so v New Yorku vložili obtožnico proti nekdanjemu izvršnemu direktorju farmacevtske družbe Rochester Drug Cooperative Laurenceu Doudu in njegovemu kolegu Williamu Pietruszewskemu, ki ju newyorški tožilec bremeni zarote zaradi nezakonite distribucije opioidnih analgetikov sumljivega izvora. V Oklahomi se je na zatožni klopi znašla farmacevtska družba Purdue Pharma, največja proizvajalka oksikodona, še enega zelo močnega opioida.

Ker naj bi bili eni največjih krivcev za epidemijo zasvojenosti s protibolečinskimi preparati, so se z oblastmi v Oklahomi dogovorili za ustanovitev centra proti odvisnosti od opioidov. Na zatožnih klopeh po ameriških zveznih državah so tudi podružnice farmacevtskega velikana Johnson&Johnson, ki jih obtožujejo, da svoje znamenite protibolečinske obliže s fentanilom prodajajo brez navedb, da lahko povzročijo odvisnost.
 

Zločin proti javnemu zdravstvu

Oklahomski državni tožilec Mike Hunter je farmacevtsko industrijo obtožil hudega in namernega zločina proti javnemu zdravstvu v ameriški zgodovini, predstavljanje opioidov za čudežna zdravila pa je označil za cinično in sleparsko večmilijonsko propagandno kampanjo, brez jasnih opozoril na vse nevarnosti, ki jih lahko ima pretirana uporaba teh zdravil. Številne študije so pokazale, da so zelo učinkoviti pri preprečevanju bolečin, ki jih povzroča rak, pa tudi kroničnih bolečin, ki jih zakrivi katera koli druga bolezen.

Raziskave, pri katerih so dolgoročno spremljali bolnike, so pokazale, da se učinek opioidov tudi po dolgotrajnem jemanju ne zmanjša. Opioidi so tipična skupina zdravil, za katere velja, da v terapevtskih odmerkih zdravijo akutno in kronično bolečino, v toksičnih odmerkih pa ubijajo.

A kot kažejo statistični podatki, jih danes zdravniki ne samo v ZDA, temveč po vsem svetu, za 7,5-krat pogosteje predpisujejo, zato se iz farmacevtske industrije že sliši, da so opioidi zgolj zdravila, ki se predpisujejo na recept, in da je treba ost boja proti »epidemiji opioidov« v ZDA usmeriti tudi proti zdravnikom.

Oni predpisujejo zdravila, pravijo farmacevti, ameriški urad za zdravila pa je že pred tremi leti močno omejil uporabo opioidov oziroma indikacije, pri katerih jih zdravniki ne smejo več predpisovati. Od proizvajalcev so zahtevali, naj izdelajo dodatne študije o tveganjih, morebitnih zlorabah, odvisnosti, pretirani občutljivosti za bolečine, prevelikih odmerkih …

 

Evropa ni imuna

Težave, s katerimi se srečujejo v ZDA, izvirajo iz prakse dolgotrajnega predpisovanja opioidnih analgetikov – brez natančnejše izbire in dolgoročnega spremljanja bolnika. V posameznih ameriških zveznih državah so opioide in druge snovi, ki bi morale biti pod strogim nadzorom, zlahka in na veliko predpisovali bolnikom, ne da bi se dosti ozirali na strokovne smernice in indikacije.

Zato se je v ZDA uporaba teh preparatov v zadnjih dveh desetletjih povečala za štirikrat. Močno se je okrepil črni trg s temi zdravili, saj jih mnogi zasvojenci z mamili uporabljajo kot nadomestke za heroin in druga mamila iz vrst opiatov. Tudi Evropo vse bolj skrbi povečana uporaba močnih protibolečinskih substanc, do katerih večina zasvojencev pride z receptom, ki jim ga predpiše zdravnik.

Direktor Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami EMCDDA Alexis Goosdeel je opozoril, da so »izzivi, s katerimi se srečujemo na področju drog, vedno večji in večji. Ne le da se kaže povečana razpoložljivost uveljavljenih rastlinskih drog, temveč smo priče tudi razvijajočemu se trgu, na katerem so sintetične droge vse pomembnejše. To je razvidno iz težav, povezanih z uporabo zelo močnih sintetičnih opioidov, novih proizvodnih tehnik za MDMA in amfetaminov ter sprememb v predelavi morfija v heroin.«

V Evropi naj bi uživali štirikrat manj opioidnih zdravil kot v ZDA, predvsem zaradi restriktivnejših predpisov v posameznih državah. A uživanje tovrstnih zdravil narašča. Tako se je v Italiji v zadnjem desetletju prodaja opiodov povečala za kar 292 odstotkov, v Veliki Britaniji pa se je število receptov, izdanih za močne protibolečinske preparate, ki niso povezani z zdravljenjem raka, povečalo za skoraj šestdeset odstotkov.