Znamenito arheološko najdišče uničujejo lišaji
V Perzepolisu, najbolj znanem arheološkem najdišču v Iranu, bijejo bitko z neobičajnim nasprotnikom, drobnimi, a vztrajnimi lišaji, ki uničujejo tisočletja stare spomenike. Arheologi želijo zaustaviti rast lišajev, ki se razraščajo po površinah spomenikov ter jih počasi razgrajujejo.
Perzepolis je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov. Njegovi začetki segajo v 6. stoletje pred našim štetjem v čas vladavine Dareja I. V svoji dolgi zgodovini je preživel uničenje, ropanje, potrese, požare in kljuboval vremenskim razmeram. Še vedno je ponos Irana in ena glavnih turističnih destinacij v islamski republiki.
Širjenje lišajev je posledica industrializacije, kislega dežja in ostrega puščavskega podnebja.
»Gre za muzej na prostem, ki priča o 25 stoletjih življenja na Bližnjem vzhodu,« je povedal Alireza Asgari Chaverdi, direktor najdišča, ki leži približno 50 kilometrov od mesta Širaz na jugu Irana. »To je temelj iranske zgodovine, kulture in družbenega življenja,« je dodal.
Perzepolis, ki je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine, se ponaša z ogromnimi skulpturami in zapletenimi kamnitimi reliefi starodavnih perzijskih kraljev, plemičev in božanstev. A z leti so se na njih pojavili lišaji, ki so kombinacija alg in glivic. Po besedah konservatorja Šahrama Rahbarja predstavljajo najhujšo težavo, zlasti za reliefe. »Če ne bomo storili ničesar, lahko ti organizmi v 50 do 100 letih spomenike spremenijo v prah,« je opozoril.
Širjenje lišajev, ki raztapljajo minerale in prodrejo v kamen več kot 1,5 centimetra globoko, je po besedah strokovnjaka za lišaje Mohamada Sohrabija posledica industrializacije, kislega dežja in ostrega puščavskega podnebja. Kot je pojasnil, lišaje prekrijejo z materialom in po enem tednu postopek ponovijo, dokler ne propadejo toliko, da jih lahko odstranijo s sesalnikom.
V Iranu raste več kot 3000 vrst lišajev, od 500 do 700 vrst pa jih uspeva na zgodovinskih spomenikih, je povedal Sohrabi in dodal, da so nekateri lišaji v Perzepolisu stari že več kot 1700 let. »Številni motivi v Perzepolisu so zaradi lišajev že izgubljeni,« je povedal. Kot je še pojasnil, lišaje uničujejo tudi s sodobno tehnologijo, z laserji in snovmi, ki delujejo kot antibiotiki, postopek pa je opisal kot zelo mukotrpnega.
ČE NE BOMO STORILI NIČESAR, LAHKO TI ORGANIZMI V 50 DO 100 LETIH SPOMENIKE SPREMENIJO V PRAH.
