DOBRE NOVICE
Znanstvenica, ki je ustvarila cepivo proti covidu 19, napovedala konec
Meni, da virus nima več veliko prostora za nove mutacije in da bo postal del koronavirusov, s katerimi že leta povsem normalno živimo.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Peterschreiber.media, Getty Images, Istockphoto
Smo blizu konca pandemije? Sarah Gilbert, ena izmed znanstvenic, ki je sodelovala pri razvijanju oxfordskega cepiva Astrazenece, ima spodbudne novice. »Ko virusi lažje krožijo, postanejo manj virulentni, zato ni nobenega razloga, da bi mislili, da se bo razvila še bolj virulentna različica sars-cov-2,« je dejala po poročanju Telegrapha. Ne verjame, da se bodo razvile še bolj smrtonosne različice, saj virus sploh ne more nikamor več. Po njenih besedah je vse manj virulenten, saj se širi imunost.
Gilbertova še pravi, da bo sicer prišlo do nekih genetskih sprememb, a meni, da bo sars-cov-2 postal enak kot ostali sezonski koronavirusi, ki povzročajo prehlade in respiratorne okužbe.
Znanstvenica je v sredo gostovala na webinarju kraljevega medicinskega združenja o virusu in dejala: »Virus ne more popolnoma mutirati, ker mora njegov koničasti protein vstopiti v interakcijo z receptorjem ACE2 na površju celice, da lahko sploh vstopi v celico. Če se koničasti protein spremeni tako, da ne bo mogel reagirati s tem receptorjem, potem ne bo mogel vstopiti v celico,« je pojasnila in dodala, da virusu ni ostalo prav veliko prostora za širjenje. Meni še, da je pretirana skrb odveč in da je malo možnosti, da bi se nenadoma to spremenilo in ogrozilo obstoječo imunost. Če čez čas pride do spremembe in pride do prilagoditev, pa se lahko tudi spremeni reakcija na virus.
Gilbertova je še pojasnila, da se bo v populaciji počasi razvijala imuniteta, tako kot na vsak sezonski koronavirus. Štirje, ki jih zelo dobro poznamo in o njih ne razmišljamo pretirano veliko, krožijo že več desetletij. Meni, da bo del teh postal tudi sars-cov-2, vprašanje je le, kako dolgo bo trajalo, da bomo prišli do te točke. Do zdaj so namreč vse različice virusa nadvladale prejšnjo in zdelo se je, da so bolj virulentne. Trenutno prevladuje delta, a strokovnjaki so zaskrbljeni tudi zaradi bete in lambde.
Profesorica Sharon Peacock, direktorica britanskega konzorcija, ki raziskuje različice virusa, pa je dejala, da je treba počakati. »Delta je na vrhu in druge različice niso posebej skrb vzbujajoče. Od pojava delte je bilo pretežno tiho in bilo bi prelepo, če to pomeni, da ne bo več novih bolj skrb vzbujajočih različic. A če moram dati prognozo, bi rekla, da se bodo s spremembo vremena pojavile nove različice, zato menim, da nas čaka še dolgo potovanje s tem virusom.« Meni tudi, da je treba biti pozoren na tiste, ki so zboleli na potovanju v tujino, saj je mogoče, da bi v domovino prinesli nove različic.
Trenutno je najboljši način, da se prepreči širjenje novih mutiranih različic, cepljenje. »Če ne cepimo dovolj ljudi in bo veliko nenadzorovanega prenosa infekcij, je to lahko za virus pravi poligon za trening,« je dejala in dodala, da je pravzaprav to tisto, kar jo najbolj skrbi. »Če ni veliko okužb, potem ni veliko možnosti za mutacije.«
Peacockova je še spregovorila o teoriji, ki govori o tem, da je bil virus umetno ustvarjen in da je najverjetneje ušel iz laboratorija. Pravi, da za zdaj ni podatkov in dokazov o tem. »Do zdaj nisem videla nobenih nespornih dokazov, ki bi kazali, da je virus zbežal izpod nadzora. A pri tem virusu sem se naučila, da se lahko motim, in zmotila sem se že nekajkrat ter zato tudi spremenila mnenje. Če se pojavijo novi dokazi, ki bi kazali na to, da je bil virus umetno ustvarjen, bi te dokaze upoštevala. V tem trenutku pa je moje mnenje takšno, da je virus prešel na človeka z živali.«
Gilbertova še pravi, da bo sicer prišlo do nekih genetskih sprememb, a meni, da bo sars-cov-2 postal enak kot ostali sezonski koronavirusi, ki povzročajo prehlade in respiratorne okužbe.
Znanstvenica je v sredo gostovala na webinarju kraljevega medicinskega združenja o virusu in dejala: »Virus ne more popolnoma mutirati, ker mora njegov koničasti protein vstopiti v interakcijo z receptorjem ACE2 na površju celice, da lahko sploh vstopi v celico. Če se koničasti protein spremeni tako, da ne bo mogel reagirati s tem receptorjem, potem ne bo mogel vstopiti v celico,« je pojasnila in dodala, da virusu ni ostalo prav veliko prostora za širjenje. Meni še, da je pretirana skrb odveč in da je malo možnosti, da bi se nenadoma to spremenilo in ogrozilo obstoječo imunost. Če čez čas pride do spremembe in pride do prilagoditev, pa se lahko tudi spremeni reakcija na virus.
Gilbertova je še pojasnila, da se bo v populaciji počasi razvijala imuniteta, tako kot na vsak sezonski koronavirus. Štirje, ki jih zelo dobro poznamo in o njih ne razmišljamo pretirano veliko, krožijo že več desetletij. Meni, da bo del teh postal tudi sars-cov-2, vprašanje je le, kako dolgo bo trajalo, da bomo prišli do te točke. Do zdaj so namreč vse različice virusa nadvladale prejšnjo in zdelo se je, da so bolj virulentne. Trenutno prevladuje delta, a strokovnjaki so zaskrbljeni tudi zaradi bete in lambde.
Čaka nas še dolgo potovanje
Profesorica Sharon Peacock, direktorica britanskega konzorcija, ki raziskuje različice virusa, pa je dejala, da je treba počakati. »Delta je na vrhu in druge različice niso posebej skrb vzbujajoče. Od pojava delte je bilo pretežno tiho in bilo bi prelepo, če to pomeni, da ne bo več novih bolj skrb vzbujajočih različic. A če moram dati prognozo, bi rekla, da se bodo s spremembo vremena pojavile nove različice, zato menim, da nas čaka še dolgo potovanje s tem virusom.« Meni tudi, da je treba biti pozoren na tiste, ki so zboleli na potovanju v tujino, saj je mogoče, da bi v domovino prinesli nove različic.
Trenutno je najboljši način, da se prepreči širjenje novih mutiranih različic, cepljenje. »Če ne cepimo dovolj ljudi in bo veliko nenadzorovanega prenosa infekcij, je to lahko za virus pravi poligon za trening,« je dejala in dodala, da je pravzaprav to tisto, kar jo najbolj skrbi. »Če ni veliko okužb, potem ni veliko možnosti za mutacije.«
Peacockova je še spregovorila o teoriji, ki govori o tem, da je bil virus umetno ustvarjen in da je najverjetneje ušel iz laboratorija. Pravi, da za zdaj ni podatkov in dokazov o tem. »Do zdaj nisem videla nobenih nespornih dokazov, ki bi kazali, da je virus zbežal izpod nadzora. A pri tem virusu sem se naučila, da se lahko motim, in zmotila sem se že nekajkrat ter zato tudi spremenila mnenje. Če se pojavijo novi dokazi, ki bi kazali na to, da je bil virus umetno ustvarjen, bi te dokaze upoštevala. V tem trenutku pa je moje mnenje takšno, da je virus prešel na človeka z živali.«
