KAJ JE RES?

Znanstvenik je prepričan, da je naše vesolje napredna računalniška simulacija

Če imate občutek, da živite v prepričljivi virtualni resničnosti, podobni tisti iz filma The Matrix, imate morda prav.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Oleksandr Bushko Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Oleksandr Bushko Getty Images/istockphoto

Zgodb in teorij o nastanku sveta, našemu obstoju, življenju nasploh in o tem, ali smo sami v vesolju, je nešteto. Če imate občutek, da živite v prepričljivi virtualni resničnosti, podobni tisti iz filma The Matrix, znanstvenik meni, da imate morda prav. Melvin Vopson, izredni profesor fizike na Univerzi Portsmouth, trdi, da je lahko celotno naše vesolje napredna računalniška simulacija. Dokaz, da je ta tako imenovana hipoteza o simulaciji pravilna, je po njegovem prepričanju vsem na očeh skrit v Svetem pismu.

Profesor Vopson se pri svojih navedbah sklicuje na Evangelij po Janezu, eno od prvih štirih knjig Nove zaveze, drugega dela krščanske Biblije. Ta začne z stavkom: »Na začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.« Profesor pravi, da ima ta verz »globok teološki pomen v krščanski doktrini«, a nosi tudi »zanimive implikacije«, če ga obravnavamo v kontekstu vesolja kot simulacije.

Beseda je koda

Trdi, da »Beseda« v tem slavnem stavku predstavlja osnovno računalniško kodo, ki ureja in nadzoruje simulacijo. Kot vsak, ki je videl film The Matrix, ve, katera koli računalniška simulacija, velika ali majhna, sestoji iz črk in številk, ki pišejo pravila za celotno stvaritev. Akademik nadalje trdi, da bi »Beseda je bila Bog« lahko pomenilo, da je Bog del simulacije, namesto ločen od nje. Z drugimi besedami, entiteta, ki nadzoruje celotno stvar – Bog – je zapisana tudi v kodo.

 Matrica FOTO: Tvspored-service Tvspored-service
 Matrica FOTO: Tvspored-service Tvspored-service

Profesor Vopson pojasnjuje: »Koda, ki poganja simulacijo, ni ločena od božanskega, temveč je njen sestavni del, morda AI.« Teorija simuliranega vesolja predpostavlja, da je tisto, kar ljudje doživljajo, pravzaprav umetna resničnost, podobna računalniški simulaciji, v kateri so tudi sami konstrukti. To je bila tudi osnova za film The Matrix iz leta 1999, v katerem je igral Keanu Reeves.

Evangelij po Janezu nadaljuje: »Vse je bilo narejeno po njem, in brez njega ni bilo narejeno nič ...« Ta izjava po mnenju profesorja prav tako podpira teorijo simuliranega vesolja. »Nakazuje na Stvarnika, ki je ustvaril simulirano vesolje skozi Besedo (tj. kodo),« pravi. »Namiguje, da bi lahko bilo dejanje stvarjenja, kot je opisano v Bibliji, podobno božanskemu dejanju programiranja in simulacije.«

Teorija morda ponuja odgovor na vprašanje, s katerim se sooča veliko kristjanov – kako je Bog ustvaril vesolje v šestih dneh?

Če verjamemo Vopsonovi teoriji, je to storil z ustvarjanjem simulirane resničnosti, zajete v računalniškem programu – nekaj, kar vemo, da je mogoče.

Ni nujno, da sam verjame

Profesor Vopson je predstavil svojo hipotezo v svoji novi knjigi »Reality Reloaded: The Scientific Case for a Simulated Universe«. Pravi, da ni nujno, da sam verjame v to, ampak da gre za »izjemno opažanje, ki si zasluži pozornost«.

»Resnično izjemno je, da je interpretacija v celoti usklajena z dogodki našega časa: pojav umetne inteligence, in prav to je projiciral The Matrix,« je povedal za MailOnline.

Čeprav se profesorjeve misli morda zdijo nekaterim bogokletne, meni, da bi to lahko imelo »globoke posledice za krščansko teologijo«. Verjame, da obstaja prekrivanje, kjer bi lahko prepričanje v teorijo simuliranega vesolja in verska potreba po vsemogočnem stvarniku »sobivali v harmoniji«.

Pravi še, da bi namesto teorijo simuliranega vesolja videli kot nasprotujočo se verskim prepričanjem, jo lahko vidimo kot ponujanje komplementarne perspektive.

Znaki, da živimo v simulirani resničnosti

Profesor je že dejal, da naše življenje vsebuje več znakov, ki nakazujejo, da smo zgolj liki v naprednem virtualnem svetu.

Melvin Vopson, izredni profesor fizike na Univerzi Portsmouth, je orisal znake, ki kažejo, da živimo v simulirani resničnosti.

Na primer, dejstvo, da obstajajo omejitve, kako hitro lahko potujeta svetloba in zvok, nakazuje, da bi ju lahko urejala hitrost računalniškega procesorja. Fizikalni zakoni, ki urejajo vesolje, so po njegovem mnenju prav tako podobni računalniški kodi, medtem ko so osnovni delci, ki sestavljajo snov, podobni pikslom.

Tudi simetrija v vesolju – od cvetov do metuljev in snežink – je po njegovem mnenju tehnika varčevanja z energijo, ki jo uporabljajo stroji za upodabljanje digitalno ustvarjenega sveta.

Teorija simulacije ni edinstvena za profesorja Vopsona; v resnici je priljubljena med številnimi znanimi osebnostmi, vključno z ustanoviteljem Tesle Elonom Muskom in ameriškim astrofizikom Neilom Degrasseom Tysonom.

Na konferenci leta 2016 je Musk dejal, da so možnosti, da živimo v »osnovni resničnosti« – resničnem vesolju in ne simuliranem – »ena proti milijardam«.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije