Znanstveniki: Našemu planetu grozi »fosfogedon«: veste, kaj je to?

Našemu planetu grozi »fosfogedon« opozarjajo znanstveniki. Skrbi jih, da bi lahko zloraba fosforja povzročila pomanjkanje fosfatnih gnojil, kar bi vplivalo na proizvodnjo hrane v svetovnem merilu. »Prekomerna uporaba fosforja izčrpava zaloge, ki so ključne za svetovno proizvodnjo hrane, in tako prispeva k podnebni krizi,« poroča Guardian.

Prekomerna uporaba fosforja poveča sproščanje metana po planetu

Znanstveniki so opozorili, da proces izpiranja fosfatnih gnojil s polj skupaj z odpadno vodo, ki nato teče v reke, jezera in morja, povzroči razširjeno cvetenje alg in ustvarja vodne mrtvih con, ki ogrožajo ribe.

Poleg tega se povečuje sproščanje metana po vsem planetu, hkrati pa vpliva na povečano globalno segrevanje in naraščajočo podnebno krizo, ki jo povzročajo emisije toplogrednih plinov.

»Prišli smo do kritične točke in začeti veliko bolj ekonomično uporabljati fosfor. Če tega ne storimo, se bomo soočiti s katastrofo, ki smo jo poimenovali 'fosfogedon',« je dejal profesor Phil Haygarth z univerze Lancaster.

»Brez fosforja na Zemlji ni življenja«

Fosfor je leta 1669 odkril nemški znanstvenik Hennig Brandt, ki ga je izoliral iz urina. Izkazalo se je, da je nujen za življenje. Kosti in zobje so večinoma sestavljeni iz minerala kalcijevega fosfata, prisoten pa je tudi v naši DNK in celičnih membranah.

»Preprosto povedano, brez fosforja na Zemlji ni življenja,« je pojasnila profesorica Penny Johnes z Univerze v Bristolu.

Fosfor pomaga pri rasti pridelkov

Vsako leto prodajo na svetu približno 50 milijonov ton fosfatnih gnojil. Ta količina igra ključno vlogo pri prehrani osmih milijard prebivalcev našega planeta. Toda večja nahajališča fosforja najdemo le v nekaj državah: največje količine imajo Maroko in Zahodna Sahara, drugo največje nahajališče je Kitajska, tretje pa Alžirija.

Zaradi naraščajočega pritiska na nahajališča se strokovnjaki bojijo, da bi se lahko svet v nekaj letih soočil z izčrpanostjo zalog fosforja. Takšne napovedi skrbijo mnoge analitike, ki se bojijo, da bi lahko nekaj kartelov kmalu nadzorovalo večino svetovne zaloge, zaradi česar bi bil Zahod zelo ranljiv za skoke cen.

»Razlog za skrb«

In takšne krize povzročajo dodatne okoljske težave. »Podnebne spremembe pomenijo, da bo zaradi toplejših vremenskih razmer še več cvetenja alg na enoto onesnaženosti s fosfati,« je povedal profesor Bryan Spears iz britanskega centra za ekologijo in hidrologijo v Midlothianu.

»Težava je v tem, da ko te alge umrejo, se lahko razgradijo in začnejo proizvajati metan. Povečanje cvetenja bo torej pomenilo, da bo v ozračje izčrpano več metana, metan pa je 80-krat močnejši od ogljikovega dioksida, ko gre za segrevanje ozračja. To je razlog za resnično skrb,« je opozorila Spearsova.