Znanstveniki odkrili novo vrsto starodavnega človeka, starega več kot 200.000 let
Znanstveniki so morda odkrili novo vrsto starodavnega človeka, imenovano Homo juluensis, ki je domnevno naseljeval območje današnje Kitajske pred približno 300.000 leti. Nova odkritja, objavljena v znanstveni reviji Nature, prinašajo pomemben vpogled v evolucijsko zgodovino vzhodne Azije v poznem kvartarju.
Fosilni ostanki, na katerih temelji to odkritje, kažejo podobnosti z že znanimi, a skrivnostnimi denisovanci, zlasti v strukturi čeljusti in zob. Raziskovalci verjamejo, da bi Homo juluensis lahko bil tesno povezan z denisovanci, vendar gre za novo skupino, ki bi lahko prispevala k razumevanju človeške evolucije v tem delu sveta.
Profesor Christopher J. Bae z Univerze Hawaiʻi v Mānoi, vodilni raziskovalec tega projekta, pojasnjuje, da je ključ do odkritja nova metoda razvrščanja fosilnih ostankov. Ta pristop omogoča boljše razlikovanje med različnimi vrstami homininov, ki jih ni bilo mogoče preprosto uvrstiti med Homo erectus, Homo neanderthalensis ali Homo sapiens.
»Čeprav smo ta projekt začeli že pred leti, nismo pričakovali, da bomo lahko predlagali novo vrsto hominina in reorganizirali azijske fosilne ostanke v različne skupine,« je dejal Bae.
Pomembne ugotovitve za evolucijsko znanost
Raziskovalci menijo, da je odkritje ključnega pomena za razumevanje razvoja človeka na območju vzhodne Azije. Homo juluensis naj bi bil prilagojen izdelovanju kamnitih orodij in lovu na divje konje, kar kaže na visoko stopnjo preživetvenih veščin. Fosilni zapisi, ki postajajo vse bolj obsežni, prispevajo k spremembi pogleda na evolucijske modele, zlasti v tej regiji.
»Ta študija razjasnjuje fosilni zapis homininov, ki je prej vključeval ostanke, ki jih ni bilo mogoče zlahka uvrstiti med obstoječe vrste. Odkritje nam bo pomagalo bolje razumeti evolucijsko zgodbo človeštva in izboljšati znanstveno komunikacijo,« je dodal profesor Bae.
Nova spoznanja potrjujejo, da je področje paleoantropologije vzhodne Azije v obdobju pomembnih sprememb, kar bo v prihodnosti verjetno prineslo še več odkritij.
