Znanstveniki opozarjajo: To je sedem največjih nevarnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca
Seznam znanstvenikov, ki javno opozarjajo na nevarnosti neregulirane umetne inteligence, ki se hitro razvija v največjih svetovnih tehnoloških laboratorijih, se vsak dan povečuje. Mnogi se sprašujejo, česa točno se strokovnjaki bojijo, ko gre za tehnologijo prihodnosti, ki je že del vsakdana.
Kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno tveganje, da nam umetna inteligenca ne bo koristila, se nanaša na zmanjševanje delovnih mest, izgubo zasebnosti, preplavljanje javnega diskurznega prostora z lažnimi ali izkrivljenimi vsebinami, diskriminacijo, poglabljanje družbeno- gospodarsko vrzeli, pretrese na trgih in najbolj apokaliptična možnost - vzpon robotov ubijalcev ali vsaj njihov padec v napačne roke.
Najnovejši znanstvenik, ki je svetu poslal dramatično sporočilo, Geoffrey Hinton, je eden od graditeljev sistemov za umetno inteligenco. Hinton je pravkar podal odstopno izjavo iz Googla, kjer je delal kot raziskovalec, s pojasnilom, da »želi svobodo, da svetu pripoveduje o nevarnostih nadaljnjega razvoja umetne inteligence brez strogih pravil«.
V središču kritikov je več tveganj, ki jih prinaša umetna inteligenca.
1. Družbena manipulacija
Je že del sveta, v katerem živimo. Družbeni mediji so namreč s svojimi avtonomnimi algoritmi zelo učinkoviti pri ciljanem trženju. Vedo, kdo smo, kaj nam je všeč in so izjemno spretni pri ugibanju, kaj mislimo.
Strah, da umetna inteligenca zmore in na kakšen način zmore manipulirati z našim vedenjem, vzbujajo primeri, med katerimi je najnovejši tisti s Ferdinandom Marcosom mlajšim, ki je z vojsko trolov na družbenem omrežju TikTok, osvojil glasove mlajših Filipincev na volitvah lani. A to ni osamljen primer.
Obstaja možnost, da je podjetje Cambridge Analytica leta 2016 uporabilo zasebne podatke 50 milijonov uporabnikov Facebooka, da bi vplivalo na izid ameriških predsedniških volitev, na katerih je zmagal Donald Trump, in referendum o brexitu. Obe »odločitvi ljudstva« sta imeli daljnosežne posledice. Recept je preprost: algoritmi in zasebni podatki se uporabljajo za identifikacijo posameznika, ki je tarča propagande in manipulacije.
Že zdaj je dovolj težko ločiti umetno inteligenco od resničnih ljudi, zaradi česar je vpliv umetne inteligence v virtualnem svetu izjemen.
2. Izguba služb
Umetna inteligenca bi lahko mnoge pustila brez dela in ta realnost bi lahko bila bližje, kot si mnogi mislijo. To ne velja samo za najtežje poklice, temveč tudi za tiste, ki po besedah Maxa Erika Tegmarka, fizika in velikega kritika nenadzorovanega razvoja umetne inteligence, človeška življenja polnijo s smislom. Poleg tega umetna inteligenca bolj ogroža dela belih ovratnikov kot fizične delavce. AI se že pogosto uporablja v trženju, proizvodnji in zdravstvu.
Toda po ocenah Goldman Sachsa bi lahko računalniki popolnoma prevzeli 18 odstotkov delovnih mest na svetovni ravni. Strateg Chris Messina, ustvarjalec hashtaga (#), pravi, da so naslednje tarče robotskih prevzemov računovodski in pravni poklici. »V tem sektorju bomo videli velike pretrese,« je prepričan Messina.
3. Izguba zasebnosti
Razvoj tehnologije je omogočil spremljanje in analizo vsega, kar posamezniki počnejo na spletu, pa tudi na fizičnem nivoju. Kamere so skoraj povsod, algoritmi za prepoznavanje obrazov pa dobro vedo, kdo je kdo. Na podlagi teh sistemov je bil zgrajen nekoliko grozljiv kitajski družbeni rating program, po katerem poskuša oceniti vedenje 1,4 milijarde Kitajcev. Obnašanja, ki se beležijo za ocenjevanje občanov, so kajenje v prostorih, kjer je kajenje prepovedano, prečkanje ceste na mestih, kjer to ni dovoljeno ali na primer koliko časa so porabili za igranje video iger. Takšen Big Brother ne pomeni le vdora v zasebnost, temveč tudi možnost začetka družbenega zatiranja.
4. Diskriminacija
Ne gre samo za diskriminacijo in družbene predsodke, ki so bili opaženi pri strojnem učenju in kjer so rasne manjšine in ženske v slabšem položaju na Zahodu. Ker lahko stroji zbirajo, sledijo in analizirajo podatke o posameznikih, lahko te informacije tudi uporabijo proti njim. Primeri vključujejo zavarovalnico, ki »ve«, da oseba pogosto govori po mobilnem telefonu, ali delodajalca, ki noče zaposliti osebe zaradi »nizkih socialnih točk«. En primer je ameriška policija, ki uporablja policijske algoritme za napovedovanje prizorišč zločina. Na te algoritme vplivajo stopnje aretacij, ki nesorazmerno prizadenejo črnske soseske in ustvarjajo bolj zatiralsko vzdušje v teh delih mest.
5. Slabitev etike in dobre volje
Na to je opozoril tudi papež Frančišek, ko je govoril o svetu, ki se rojeva s prihodom umetne inteligence. Nova tehnologija bo spremenila življenja ljudi tako kot internet v devetdesetih letih. »Če tako imenovani tehnološki napredek človeštva postane sovražnik skupnega dobrega, bo to vodilo v regresijo v obliko barbarstva, v katerem narekuje zakon močnejšega,« je dejal papež.
Največ skrbi je povzročil ChatGPT, umetna inteligenca, katere odkritje je nedavno razburilo svetovno javnost. Uporabniki so namreč z novo tehnologijo pobegnili na primer od pisanja esejev, kar je sprožilo razprave o vplivu na poštenost v akademskem življenju, pa tudi na ustvarjalnost in umetnost.
6. Samovodljivo orožje
Mnogi so prepričani, da bo jedrsko oboroževalno tekmo nadomestilo avtonomno oboroževalno tekmo.
Pred nekaj leti je ruski predsednik Vladimir Putin v govoru pred študenti ruske univerze izjavil: »Umetna inteligenca je prihodnost ne le za Rusijo, ampak tudi za človeštvo. Kdor koli bo postal vodilni na tem področju, bo postal vladar sveta.« Leta 2016 je 30.000 znanstvenikov podpisalo peticijo, ki je zahtevala ustavitev raziskav avtonomnega orožja. Toda poleg dejstva, da bi smrtonosno orožje lahko ušlo izpod nadzora in razvilo lastno voljo, kar sodi v sfero hipotetičnih napovedi in ZF filmov, obstaja objektivna nevarnost, da takšno orožje pride v napačne roke, posameznikov ali skupin, ki nimajo velike vrednosti za človeško življenje. Ko bi se začeli, bi jih bilo težko ustaviti ali premagati.
7. Poglabljanje socialno-ekonomskih razlik in pretresi na trgu
Družbeni razkorak je ena od nevarnosti zaposlovanja na delovnem mestu, ki ga vodi umetna inteligenca. Ugotavljanje lastnosti kandidatov z analizo glasu in obraza po mnenju strokovnjakov prinaša tveganje diskriminacije pri zaposlovanju. Prav tako se je že izkazalo, da so fizičnim delavcem zaradi uvajanja avtomatizacije padle plače, »belim ovratnikom« pa so bolj ali manj ostali nepoškodovani, nekateri pa so celo izboljšali svoje plačilne liste.
Zaradi avtomatizacije poslovanja v finančnem sektorju obstaja bojazen, da bi lahko naslednjo veliko krizo povzročila umetna inteligenca. To se je že dvakrat zgodilo zaradi programske opreme, ki je »ponorela« in z brezglavim ravnanjem povzročila kaos na trgu.
