Župan nepredušno zaprl mesto
V Zahari de la Sierra niti enega okuženega. Za zabavo glasba iz avtomobilov in svetlobni šov.
Odpri galerijo
Mnogi so ga želeli osvojiti, a so ga domačini vsakokrat uspešno ubranili. In zgodovina se ponavlja, le da se tokrat prebivalci ne bojujejo proti osvajalcem iz drugih dežel, temveč proti zlohotnemu virusu. Mestece Zahara de la Sierra, ki stoji na vrhu hriba v andaluzijskem podeželju, je namreč odločno zaprlo vrata ta hip največji grožnji človeštvu, med 1400 prebivalci tako ni niti enega okuženega.
Življenje v kraju je v primerjavi s preostalo državo, kjer novi koronavirus udarja z vso silo, tako rekoč idilično, povedo domačini. Razlika je le ta, da druženja in sproščenega klepeta na ulicah in obiskovanja med sosedi pač ni, a ulice so čiste kot še nikoli, vsi pa se po zaslugi strogega in odgovornega župana počutijo varno.
Tudi starejši prebivalci, kakšna četrtina vseh v mestu je starejših od 65 let, so se priučili uporabe sodobnih tehnologij, prek katerih sokrajanom sporočajo tudi morebitne težave, okvare gospodinjskih aparatov itn. In ker je večina prebivalcev samostojnih podjetnikov, se tudi rešitve za vse težave najdejo v Zahari, torej potrebe po stiku z zunanjih svetom skorajda ni.
Učinki so vidni, je zadovoljen župan, po štirinajstih dneh (kolikor naj bi trajala tudi najdaljša inkubacijska doba virusa) od uvedbe ukrepov niso zaznali nobene okužbe in storili bodo vse, da tako ostane. Poskrbel je tudi za dobro voljo, po mestecu se ves dan vozita dva avtomobila, ki predvajata glasbo, da veseli duh prebivalcev ne bi povsem zamrl, ob večerih pa sledi igra z reflektorji, ki zabavajo predvsem najmlajše opazovalce z balkonov.
Domačini se kratkočasijo tudi z izdelavo albumov: izmenjujejo si stare fotografije kraja in ustvarjajo zanimiv kolaž. Po koncu epidemije ga bodo nekje razstavili in proslavili zmago nad virusom.
Počutijo se varne
Življenje v kraju je v primerjavi s preostalo državo, kjer novi koronavirus udarja z vso silo, tako rekoč idilično, povedo domačini. Razlika je le ta, da druženja in sproščenega klepeta na ulicah in obiskovanja med sosedi pač ni, a ulice so čiste kot še nikoli, vsi pa se po zaslugi strogega in odgovornega župana počutijo varno.
Santiago Galván je namreč povsem zaprl štiri od petih vhodov v mesto, odprt je le en za najnujnejšo dostavo in storitve. A vstopiti oziroma pripeljati se v kraj ni preprosto. Prehod nenehno varuje policist, ob njem pa sta vedno v zaščitno opremo napravljena možakarja, ki temeljito razkužita vsako vozilo. To mora potem zapeljati skozi jarek, napolnjen z razkužilom, da se ustrezno očistijo še pnevmatike. Vsak dan deset prostovoljcev razkužuje tudi ulice, tržnice in dvorišča domov; naročanje živil poteka prek posebne spletne strani, vsakdo dobi na dom, kar potrebuje.
Tudi starejši prebivalci, kakšna četrtina vseh v mestu je starejših od 65 let, so se priučili uporabe sodobnih tehnologij, prek katerih sokrajanom sporočajo tudi morebitne težave, okvare gospodinjskih aparatov itn. In ker je večina prebivalcev samostojnih podjetnikov, se tudi rešitve za vse težave najdejo v Zahari, torej potrebe po stiku z zunanjih svetom skorajda ni.
1400 ljudi živi v Zahari de la Sierra.
Učinki so vidni, je zadovoljen župan, po štirinajstih dneh (kolikor naj bi trajala tudi najdaljša inkubacijska doba virusa) od uvedbe ukrepov niso zaznali nobene okužbe in storili bodo vse, da tako ostane. Poskrbel je tudi za dobro voljo, po mestecu se ves dan vozita dva avtomobila, ki predvajata glasbo, da veseli duh prebivalcev ne bi povsem zamrl, ob večerih pa sledi igra z reflektorji, ki zabavajo predvsem najmlajše opazovalce z balkonov.
Domačini se kratkočasijo tudi z izdelavo albumov: izmenjujejo si stare fotografije kraja in ustvarjajo zanimiv kolaž. Po koncu epidemije ga bodo nekje razstavili in proslavili zmago nad virusom.